site statistics

Smo na biciklu…

Potepanja

Arhiv

free counters
unique visitors counter

Koledar

Junij 2017
P T S Č P S N
« Mar    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

37. RKM Tri Srca Radenci 2017

6.06.2017 ob 18:19, avtor deejay

Da prvo razjasnim kratico v naslovu :)
Gre za rekreativni kolesarski maraton, katerega organizira kolesarska sekcija pri ŠD Radenci. Rekreativni pomeni, brez merjenja časa…uradno, neuradno si ga itak vsak ” merka “.

Ne gre za žegnanje biciklistov, ampak…

Rekreativni kolesarski maraton Tri Srca – Radenci

Gre za slikovit cestni maraton, kjer lahko uživate ob prelepih pogledih po okoliških gričih. Tam jih imenujejo Vrhovi. En kup jih je in opazovati jih je lepo, malo bolj zaj…. jih je prekolesariti, še posebej ob včerajšnjem vremenu, kjer je sonce neusmiljeno pripekalo. Ko si pa že prišel na ravnino, kjer bi lahko vsaj malo počival, pa ti je dal veter “vetra” :)
In spet si lahko bil boj sam s seboj.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Zabava, miks, vse o biciklarjenju, Šport | Brez komentarjev

Bike Festival Portorož 2017

21.03.2017 ob 00:06, avtor deejay

Na Bike Festival Portorož 2017 smo se spomnili zadnji čas. Še dva tedna nazaj ni o tem govoril nihče. ampak, ko se prično vrteti številke na telefonih je hitro urejeno, vse že utečeno. Koliko nas bo šlo, s čim bomo šli, kateri zaščitni faktor bomo vzeli s seboj, skratka vse pod kontrolo.

Enajst se nas je odločilo, da eno soboto namesto Pliberške runde preko meje, naredimo rundo de la Istria :) , prav tako čez mejo, le da bolj južno.  Je prav zanimivo, da je štart v Sloveniji, glavnina vsega maratona pa se dogaja pri sosedih na Hrvaškem.

Priprave v teku


Vse je treba prštimat

Iz Raven krenemo ob šestih, prva daljša pavza že v Slovenj Gradcu :) od tam  je ni bilo vse do počivališča na AC. Kratek skok na minus dva deci in kafe in pičimo dalje. Parkirišče ob marini v Luciji je bilo še skoraj prazno, ko smo parkirali. Šli dvigniti svoje številke, brez barantanja seveda ni šlo  in se šli spravit.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Slovenija, Zabava, vse o biciklarjenju, Šport | Brez komentarjev

S kolesi skupaj na Uršljo goro 2016

1.11.2016 ob 12:27, avtor deejay

31. november je praznik, katerega je tudi dela prost dan. Za kakšen praznik gre ?

V prvi vrsti se takrat podamo še zadnjič skupaj na Uršljo goro, pa ne peš, ampak s kolesi, picikli, bicikli, bajki….v glavnem gonimo, zgonimo in ja, tudi tišimo, pa ne vsi, da ne bom zdaj še koga užalil :)

Šrotnek, nekaj nas je že

Šrotneški klanec, brezvezen :)

V glavnem, tega skupnega druženja si bomo zapomnili po tem, da je “organizator” zjutraj malo zamudil :) , da je bilo kar nekaj takšnih, ki so se letos prvič podali s kolesi na Uršljo sploh, ker so vedeli, da bomo skupaj zmogli, je veliko lažje, kot če se greš sam matrat, verjemite.  Da je meja najmlajšega padla na deset let, bravo Tine, da smo rešili dva defekta, en menjalnik za silo spravili v pogon in da nihče ni bil tečen :)

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, mtbkoroska-novice, uršlja gora, vse o biciklarjenju | Brez komentarjev

Krejanov memorial 2016

5.09.2016 ob 13:14, avtor deejay

Čakajoči :)

Toliko biciklistične mrzlice na Koroškem, kot je bilo čutiti pred leti, letos ni bilo.Vsaj pri nas, “tastarih” ne :)   Pa vendar, napovedana lepa sobota je dala vedeti, da bo tudi tokratna prireditev nekaj posebnega. Na to je nakazovala tudi dolga vrsta za prijavo na kolesarjenje, pa čeprav so bile možne predprijave, ki bi  skrajšale čakalno vrsto.
V čakalni vrsti si čakal cca. 10 min :)

Letos tudi prvič sploh, merjenje rezultatov s čipi. Se pravi časi, ki bodo še kako natančni. Saj veste, vedno se je našel kdo, ki je hotel zadevo zakomplicirati  in včasih mu je začuda uspelo. Tokrat elektronsko merjenje napak ni dopuščalo. Čip je bil na hrbtni strani štartne številke, brez “šravfanja” na kolo, kot smo bili vajeni z drugih tekmovanj. Premnogi sploh vedeli niso, da so oštevilčeni in da jih spremljajo, sledijo :)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Slovenija, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 4 komentarjev

Z bicikli zadnjič letos na Uršljo goro 2015

3.11.2015 ob 11:29, avtor deejay

Nina, Irena, Natalija, Polona, Lidija, Tina, Maya,  pa spet Irena, …. ne , ne prepevam si tisto o mojih dekletih ;) , so le imena najbolj pogumnih deklet, ki so se odločila, da na praznični dan obiščejo našo Goro, Uršljo goro. Pa ne peš, z biciklom :)

Veselo že navsezgodaj, ko še niso vedeli kaj jih čaka ;)

Za vse tiste, ki so to že preizkusili, vedo o čem govorim, kateri še niste okusili tega, obvezno si to dodajte v koledar za prihodnje leto, pod obvezno, ultra-nujno :)
Že samo vreme, je dalo občutek, da nas bo letos največ do sedaj. In tako so pričeli “kapljati” na Ravnah devet, na Šrotneku je število naraslo na 17, prišli so tudi kolegi iz Žalca, prvič. Bolj smo šli proti vrhu,, več nas je bilo. Tudi letos so se nam pridružili kolegi iz Savinjske doline, kateri so bili že kar nekajkrat z nami  in potrdili sloves mednarodne udeležbe :)  Na vrhu smo našteli na koncu kar 35  biciklov.

Šrotnek v megli

Malo nad Šrotnekom pa….aleluja

Pedala smo pognali ob pol deveti uri na Ravnah, v hudi  megli, ko je bila ura pol deset, smo še kar poganjali, za razliko, da nismo bili več na Ravnah, ampak že višje, tam okoli Smučarske koče. Kje je sledila prva krajša špricer pavza. Že smo se kopali v soncu in na vsem lepem, nas je bilo že dosti v kratkih rokavih :)

Pavza … prva prava :)

Ja, točno tk ;)

Naveza iz Žalca, upam, da ste uživali…

Ura je šla naprej, mi pa smo še kar poganjali, okoli pol enajste smo prenehali. Pa ne brez pravega vzroka, ded se je razpizdil, dobil je meglo na oči, kljub sončnemu vremenu …

“Dost imam vsega”, je rekel, …/zaradi varovanja osebnih podatkov ga ne bom imenoval :)  / in izginil za šank na Naravskih ledinah, ostali so mu sledili :)  Tako je nastala pol urna prisilna, nenapovedana pavza, katere pa se na koncu ni branil nihče.

Koze pred kočo na Ledinah

Lastniki koz pa za kočo :)  eni tudi v koči

Mize za kočo smo zasedli in napolnili z domačimi rcnijami.Že prej se je vedelo, da čas tokrat ne bo igral vloge.  In res je bilo tako. Počasi pa se je bilo treba kljub temu spraviti nazaj na koze in na kozle :) in spet je bilo na vrsti poganjanje pedal. Do rampe, od tam so poganjali redki, ostali pa smo pretegnili noge in bicikle tišali na vrh.

Proti Šišernikovim travnikom

Olee

Juhu… :)

Zame pa na vrhu presenečenje prve vrste. Ko še nisem prav sestopil iz svoje koze, že se mi je pred očmi zasvetil Kozel :)  Marta svoje obljube ni pozabila, jaz sem namreč jo :)  in mi na vrhu v roke potisnila temno pivo, kot da bi vedela, kaj imam najraje in kaj se mi bo v tistem trenutku najbolj prileglo…hvala :)

Ko si z enim učem že na vrhu :)

Jesus kk lpo…

Tega smo na koncu osvojili vsi. Tudi Nina in Natalija, ki sta se za to odločili prvič.  Tako kot smo obljubljali v napovedniku. Nihče ni ostal zadaj, na vrhu pa, kot vedno. …veselo, kot le kaj.

Eno samo veselje na vrhu

SG naveza

Tam nas je pričakalo kar dosti sotrpinov iz našim zimskih skokov. Seveda z dobrotami, ki jim ni “para” . Da bi prej vedel, bi lahko tudi uradno napovedali, da bo na ta dan potekala na 1699 metri nad morjem Prva  Štrudlijada sploh, ocenjevali nismo, mislim smo, samo ocen javno nismo izdali, ker je bilo vse, tako zelo dobro…huh, še sendvič je tisti dan imel okus po štrudlu ;)

Opa….Darko :)

Tako smo pod streho z vašo pomočjo spravili še en uspešen kolesarski zaključek sezone, najmnožičnejši doslej. Lepo je bilo v vaši družbi, upam, da se nam pridružiš tudi v prihodnjem letu. Za vse tiste, ki še niste odločeni, bi ali ne bi.

Prvič z biciklom na Gori , bravo

Evo nas, za Vas ;)

Kr, saj bo nekaj malega trpljenja, samo ko pa “prijahaš” na vrh, je vse to pozabljeno, je ena sama radost.

Lepo povabljeni

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 1 komentar

Krejanov memorial 2015

15.09.2015 ob 13:07, avtor deejay

Guma zamenjana v 1,13 minute

5. septembra bo, se je slišalo, se je pisalo. Fantje so tempirali tempo za ta dan, žal zastonj, “đabe” se vi trudite, bi rekel kolega :)

Zaradi vremenske napovedi, katera je obetala dež, dež in še enkrat dež je bilo prestavljeno, brez tistega a bi al ne bi. Krejanov memorial bo 12. septembra in pika. Gre se za množično – rekreativno prireditev so dejali. Čeprav je bilo nekaj negodovanje, pa zakaj, saj nam dež nič ne more, bomo pač “vsrani” , še toliko bolje….potem pa jaz vas fprašam…..je bolje piti pivo v dežju, v hladnem vremenu, skrit pod jurčkom :) ali na soncu, ko se ti po prvem kreglu samo izpahne in si zaželiš še enega :)

Levo Matej, novi Radon ;)   , ob njem Rok zaporedni 3x  zmagovalec Krejanovega memoriala

:)

Verjetno vas je večina pritrdila v drugo….no tudi zato je bilo prestavljeno.

Letos je bil že petnajsti po vrsti, kar pomeni, da tople vode ne bomo odkrivali. Tisti dan kolesa željnih, se nas je nabralo okroglih 222, tako je potrdil…pač eden, katerega sem vprašal po številu nastopajočih. Je rekel, ti ne vem točno, se mi zdi, da vas je bilo 222 :)   Pa naj bo ;)

Še zadnji poslani podatki o progi preko telefonov :)

Čas je da izprežemo :)

Spet je bilo treba v gosjem redu po glavni cesti do naselja Pod gonjami, kjer smo se prštimali za tisto uro, dve  ali pa še malo več uživanja, trpljenja, pitja, kakorkoli . Potrebno je bilo priti do cilja, pa pika. prišli so več ali manj vsi.

Zasledovalci,   en me, kot kaže  pozna ;)

Že pod Brinjevo goro

Pri tem velja omeniti navijače ob progi, katerih je z leti vedno več. Še vedno se najbolj potrudijo pred Gočevo raven. Ne bom napisal, da ne bi bilo kaj narobe, ampak tisti, ki so tam ponujali mošt so zmagali. Pravzaprav je zmagala klet v kateri se skladišči in če bomo izvedeli od kje je, Krejana v privat štimungi ponovimo, seveda s postankom v tamkajšnji kleti. Čista desetka.

Jih vprašam, imate kaj za pit, pa vsi v en glas IMAMO….v kleti :)

Evo jih, te bi bilo treba enkrat postaviti na zmagovalni oder, mislim ni da ni ;)

Na eks ;)

Letos se mi je zgodilo, kar se mi pač ne bi smelo zgoditi, na 2ravnini” proti Strojni ( Žirovnikovem križu) priklopim za kolegom, kateri je gonil na polno :)   in jaz za njim, letelo je, kot le kaj . Ampak na žalost ne dolgo, zid je bil višji, kot trenutno najvišji na madžarski meji. Ma ni šlo čez pa pika, tako, da sem se komaj privlekel do vrha in se na spustu malo nadihal. Od tam je spet šlo nekako po planu :) do cilja, kjer je vedno veselo, stiski rok za prevoženo traso, izbira majčk :) po velikosti  …

Žirovnikov križ…hvala bogu :)

Palček v elementu

Je bilo pa to leto, kar dosti padcev, pravzaprav zdrsev in sicer takorekoč tik pred ciljem. Tam, kjer se makedam s Klemena spremeni v asfalt, malo neprevidnosti, izguba koncentracije in …hej mala opala :) Ni fajn

Ko prispeš v cilj izgleda takole

Kot na nedavnem kramarskem sejmu ;)

Je bilo pa fajn, kot vedno na zaključku, kjer se podelijo priznanja najboljšim, najstarejšim, najmlajšim, tudi tistim, katere ima sreča na ta dan še posebej rada. Še vedno podarijo dvoje koles. Letos tudi presenečenje s strani organizatorja. Za vse tiste, ki smo bili na vseh Krejanovih memorialih. Okusna torta za vsakega s pripisom 15. Krejanov memorial.

Najboljši, najmlajši, najlepši….

Torta da te kap, pri naši mizi se je moji pridružila še Bojanova :)

Priznanje in čestitke organizatorju, da še vedno vztrajajo in držijo pokonci prireditev, kateri, še vedno se upam trditi ne seže nobena druga niti do pasu, okej, mogoče do popeka ;)

Dober tek in na zdravje ;)

Lepo je bilo, upam, da se vidimo tudi prihodnje leto , 3. septembra je prva sobota, če bo na ta dan, dež, dež, dež, pa 10.9.  pravgotovo ne bo :)

Se vidimo

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA

in še video zapis (klik)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Slovenija, Zabava, vse o biciklarjenju, Šport | 1 komentar

Smo šli na Dobrač, s kolesi …

12.08.2015 ob 08:56, avtor deejay

Bograč ali Dobrač ?

Bograč odličen, najboljši je, če je malo pikanten in seveda z dosti mesa, kruh zraven je skoraj obvezen. Dobrač na prvi pogled prijeten, nič hud, fajn za pogledat. Če ga gledaš z Beljaka izgleda prav mamljiv. Ko ga okušaš po prvih kilometrih, še vedno okusen, bolj gre proti vrhu, bolj je “šarfen”. Ampak občutek, ko opraviš z njim pa….božanski. In če bi imeli na vrhu Dobrača še bograč, bi bila to zmaga na kvadrat, tako pa….lepo po vrsti :)

Dobrač (Dobratsch)

Ideja za bicikl turo na Dobrač se je porodila že lani, ampak, če se v trenutku, ko se ideja porodi ne izvede, ostanesamo pri ideji :)  Tokrat je bilo drugače, kaj če bi šli naslednji vikend na Dobrač mi je namignil kolega. Klikerji v glavi se zasučejo, telefoni zazvonijo vsak v svojem ritmu in že je tu nedelja, ura pol sedem zjutraj, ko se nas šest spakira v kompletu z bicikli…. in smer Beljak (Villach).

Tokrat z dvema voziloma

Gremo na Dobrač. Nihče od nas še ni bil tam. So bili pa kolegi, pozimi na turnih smučeh. In za “turanje” menda taprava gora. Mi gremo preverit iz prve, če je taprava tudi za bicikliranje. Že prej izvemo, da je menda s kolesi prepovedana vožnja na goro, pravzaprav, Dobrač ni gora, povsod je opisan kot gorski masiv, ki se vzpenja nad Beljakom. Sestavljen iz ene same porozne kamnine, zato tudi v preteklosti dva podora gore, ko se je del gore ob potresu enostavno odlomil in v dolino ponesel….. pazi to, preko 900 mio kubičnih metrov grušča. Zato je z južne strani gora , skorajda odsekana.

In prav zato nikjer ob poti ni vode, tako da, vsi tisti, ki boste šli v to smer, obvezna zadostna zaloga vode, če ne, ste ga na nasrkali…na suho :) In prvo vodo boste lahko dobili ( kupili) šele v oštariji na višini okoli 1500 metrov, kjer vas bo lepo postregel/a … ona, ali pa on :)

Proti Alpski cesti

Tukaj se prične zares, mislim uradno ;)

Parkiramo v Kaufhaus coni. Od tukaj se s  kolesi odpeljemo za tablami, ki označujejo  Villacher  Alpenstrasse. Pot nas vodi mimo Alpen Arene, od koder se prične cesta počasi vzpenjati. Široka cesta, odlično vzdrževana ima za tiste, ki pridejo z motornimi vozili le eno slabo lastnost, je plačljiva :)  Kolesa in njihovi lastniki imajo vstop prost . In gremo, lepo počasi, en za drugim, cesta ima maximalen naklon 10 %. Kar ni hudega, ti procenti se mi zdi, da se bohotijo le na dveh koncih, pa še tam so hitro mimo nas. Asfaltirane ceste je 16,5 kilometra. Vzdolž ceste je 11 parkingov, kjer si lahko ogledate znamenitosti te ceste, pokrajine.  Navdušujejo tudi pocukrani razgledi po avstrijski koroški. Ampak še vedno je od vsega lepega, najlepši pogled na slovenske vršace, prednjači Mangart, pa Triglav, Grintovec ….in še bi lahko naštevali. Da točno veste, za katere vrhove gre, vam je v pomoč vzorno urejena tabla.

Lepi razgledi proti Sloveniji :)

Z desne proti levi :) Dušan, Mangart, … :)

Na razgledni točki številka 5 pa, tisto, kar si najmanj želiš ob takšnih podvigih. Kolega utrga verigo. Moč njegovih nog je bila močnejša od najšibkejšega člena. Ampak on se ne sekira kaj preveč, se mi zdi, da še najmanj od nas vseh :) Do konca asfalta je še 3,5 km. Bom tišal do vrha, ni panike in odtišči svoj bicikel naprej :)
Ko se zapodimo za njim, pa ….biciklistični kolega z Nizozemske, s členkom v rokah in nasmejanim obrazom :) Rešitelj v tem primeru prav gotovo. Poštima zadevo, ne ravno vzorno :) ampak ok, dosti bolje, kot da bi bil brez verige.

Tako močno tiščal….

….da mu je vtrgalo ketno :)

Na sredini serviser from Holland ;)

Po asfaltu gremo večji del skupaj, le na vsake toliko časa “tamočni” potegnejo zase. Ko nas na vsem lepem  zadane pomanjkanje vode. Žal se nismo pozanimali, kako je glede vode ob poti. In ker je potrebno premagati skorajda 1700 višinskih metrov ob  kar precejšnji vročini, bi za takšno pot potrebovali vsaj 1,5 litra vode po glavi :) Tako pa, ja ni druge, 1500 nad morjem eno pivo, prvi Hutte, tam lahko dotočimo tudi vodo, proti plačilu seveda in potem se vprašaš, plačati vodo ali pivo :)
Tam pa tudi prvi dvomi o kelnerci, pardon, kelnerju. Kot vedno, si tudi tokrat nismo enotnega mnenja. Nas je postregel Hansi oder Angelika :)

Koča v kateri smo se napili, najedli in ostali v dvomih :)

Zdaj do makedama ni več veliko, do zaključnega ali če želite finalnega dela vzpona. S kolesom iti na Dobrač do zadnjega parkirišča je tako, kot bi šel, recimo  na ženske brez …. ja, :)  evo prava primerjava. Skratka, če ste šli samo do 1700 mnv, niste naredili skorajda nič, kajti, tisto tapravo se prične na tej višini.

Rampa številka ena, ob njej znak, da je prepovedan promet za vsa vozila. Ja kaj, se pogledamo, pregledamo, če smo obriti, če so čevlji tako kot morajo biti in damo bicikle preko ograje. Se počasi odpeljemo naprej….stop rampa, ker že vemo, da smo poštimani :) brez osebnega pregleda fliknemo bicikle čez ograjo in hop Joanna :)

Zadnje parkirišče na višini okoli 1700 metrov nad morjem

Slikovita cesta, ki vodi proti vrhu je precej strma, sestopimo tišimo, se menimo, fotografiramo. Nihče od pohodnikov nima žal besede čez nas. Slišimo celo vzpodbude, starejša možakarja celo Gremo Koroška …s tistim podrezavim R in ko mu nazaj odgovoriš ” to delaj” vidiš tisto pripadnost Slovenca v njem, ko se mu oči zasvetijo, na obraz se mu nariše nasmeh, če bi imel ragljo, zastavo, frajtoranco, bi si pomagal še s temi rekviziti :)

Zdaj gre zares

Čudovita narava

Počasi se približujemo vrhu, vmes vrtimo pedala in spet hodimo ob kolesu. Ko se pred nami odpre veličastni vrh. Na tem vrhu sta dve cerkvi, slovenska pri križu in nemška par deset metrov stran. In kot zanimivost, prva je stala slovenska, jasno kot beli dan, le dve leti za njo pa so postavili še nemško (1692)
Pod samem vrhu je še TV stolp, ki sega kar 160 metrov visoko in restavracija. Pri kateri pa je bilo osebje, na našo žalost  le nekaj dni nazaj cepljeno…proti hitrosti. In ko smo že skoraj “scagali” glede čakanja na pivo. Se je tudi nam prikazala Maria, oblečena v kelnerco in vprašala BITTE :)  Mogoče tudi zaradi tega videnja v kratkem dobijo na vrhu še tretjo cerkev, ali pa vsaj kapelico imenovano Maria Bitte :)

Tik pod vrhom

Zadnja postaja, naprej ne gre več :)

Slovenska cerkev na vrhu Dobrača

Torej na še eno videnje nismo čakali in se odločili, da še kaj popijemo in pojemo nižje v Hansi oder angelica Hutte. Tam smo postreženi dokaj hitro, okusna hrana, pijača tudi , pa še kelner je bil fejst ;) In pred kočo ležalniki v katere smo popadali kot da bi bili do konca izmučeni :) Ko se posedemo na koze pa, Edija zanaša, kaj je narobe ? Ko že vsi pomislimo na tisti radler, pač ni navajen :)  pokaže v izgovor sprednje kolo, prazno je, defekt. Sedaj je na preizkušnji hitrost, Edi to zamenja v 3.34 minute, smo merili čas. Zdaj smo zares vsi parajt, zato sledi le še spust v dolino, ta je zares adrenalinski in kaj hitro se prikaže pred nami Beljak. In ko ustavimo, sestopimo, kot v savni. ampak ok, zdaj je lahko. Svoj zastavljen cilj smo dosegli. Bilo je fajn in že pogledujemo za naslednjim našim ciljem. Želje so za Stelvio, kaj bo prinesel čas pa sam bog ve.

In pogled na premagano pot

Evo nas :)

Pa še na kratko, par zlata vrednih napotkov za tiste, ki se boste odpravili na Dobrač. Če že greste, pojdite s gorskim kolesom. Treba je do vrha, če tega ne okusiš, si še daleč od Dobrača. S seboj vzemite zadostne količine vode, kajti če vam jo zmanjka, je ne boste samo pogrešali, z odprtimi očmi jo boste sanjali :)
Tik pod vrhom odsvetujem obisk restavracije, edinole v primeru, če je cepivo že popustilo. In še zadnje, če je v vas vsaj kanček MTB-ajkerja je obisk Dobrača nujen.

Konji na paši, pod vrhom Dobrača

Zasluženo

Lep biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA klik

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Slovenija, vse o biciklarjenju, Šport | 3 komentarjev

BlackHole Maraton 2015

20.07.2015 ob 08:58, avtor deejay

Beseda “zirano” , pri nas med Peco in Uršljo goro pomeni še bolj noro od najbolj norega ….in prav tako bi lahko poimenovali letošnji štart Black Hole Bike Festa, kateri se je pričel z maratonom Črna lukna 2015.

Podpeca – Prizorišče Black Hole Maratona , sobota, 18.7.2015

Črna lukna je namreč edinstveni maraton, katerega trasa nas popelje v opuščene rove nekdanjega rudnika. In letos je bila ta črna lukna – zlata. Pa ne zaradi, v bližini živeče Tine Maze, ampak zaradi svojega hladu ;)  Ko te kar potegne iz peklenskih 30 + stopinj v svoj hlad na prijetnih 8 °C, ja ravno toliko, kot je bilo ohlajeno pivo po prihodu v cilj :)

Ampak lepo po vrsti, da se pisanje kar ne zaključi prehitro. Vse skupaj se prične že tedne prej, ko se prijaviš, pa pozabiš vplačati v predprijavi in te potem kolega spomni opomni, a greš :)

Če pa kaj paše tam zgoraj, dokaj zgodaj je pa to, to :)

U pismo….in potem par mailov, klicev, posedanj v bližnjem bifeju in zadeva je rešena, kot bi rekel…pač, nekaj rekel :)  Hvala Kalči
Na prizorišče v Podpeco se pripeljemo dovolj hitro, da parkiramo v VIP coni :)  Sledi dvig številke, pozdravi in klepet s kolegi, katere nisi videl že več kot teden dni :) posedanje ob kavici, ja tudi za to se najde čas, potem zlata vredni napotki starih, pardon, mladih mačkov  in že nastopi da se uštimaš na “gotof si” ;)

Tisti, ki so prvič, ja malo straha je čutiti :)


Drugi pa čist v izi ;)

Gotof si pomeni, da si na štartu, zraven  dvestotih, ki imajo na sebi, ob sebi, pri sebi ali na  biciklu lučko, brez te, pač ne gre v lukno. Mislim, saj gre,  se ti pa črno piše – dobesedno :)
Letošnji maraton je postregel z noviteto in sicer je bilo poleg dveh dolžin tras maratona, tudi trasa imenovana Perkmandelc, dolžina poti je bila tukaj dolga okoli 20 km in je prav tako vodila skozi rudnik. Z razliko, da je bila vodena, torej, brez prehitevanj in pametovanj, tukaj je imel glavno besedo Danilo in kolikor je bilo slišati, je bilo z njegovim vodenjem zadovoljnih vseh 35 Perkmandelcov :)

Še malo, čisto malo je rekel Andrej, nas miril, po zvočnikih pa AC/DC :)

Na štartu, kot vedno posebna energija, in ko se poženemo, se požene tudi adrenalin po žilah. Sprva po klancu navzdol in kasneje navzgor. In navzgor… in navzgor. Tokrat sonce ni naš zaveznik. Neusmiljeno  te boža, če hočete,  mrcvari,  tukaj ne pomaga skorajda nič , mogoče te bi rešil velik senčnik z bazenom in hladno pijačo, ampak haloooo, na Black Holu smo, tam se goni po najboljših močeh. Sicer pa , pogoji so enaki za vse, razlika je le v tem, da  si tisti, ki pride prej v cilj prej prvošči pivo, evo to je vse :)

Juhej juhej ….končno

Huh, kako že gre tista…v breh ni greh ;)

Med samo vožnjo pa kot vedno, padci, defekti, utrujenost do te mere, da se sesedeš na tla…vse to je šlo letos na srečo mimo mene. Je pa zanimivo spremljati sotekmovalce na monociklu, s singspeedi, pa z »bajseki« , s sočnimi kletvicami, katerih se ne bi sramovali niti v …..saj veste ;)

Črna Lukna

Letos  je od vsega najbolj sedel prihod v rove rudnika, tista taprava ohladitev, ki se je kar prehitro končala, ko te  rov neusmiljeno izvrže na 30+, poleg tega pa se v tistem trenutku pred teboj postavi še klanec, ki mu kar ni konca in ko si napis Pikovo vtreš v spomin do te mere, da ko te kelner vpraša kaj boš pil,  blekneš eno Pikovo  ?!?  in ker so kelnerji tega vajeni, ti vseeno prinese rogača ;)

Pikovo, Pikovo, Pikovo, Pikovo, pikovo, Pikovo …. :)

Ja in že smo v cilju, kjer ti Metka odreže večji kos lubenice, kot sicer, kjer prvo suho grlo poplakneš z energijsko pijačo, kjer sam sebi rečeš TOOOOOO in kjer si poiščeš senco Pri Matjažu in naročiš enga Pikovo  :)

Tukaj debat o dogajanju na trasi ni konca, tekmovalci pa še kar prihajajo v cilj in vsakemu bi lahko dal roko in mu čestital za osvojeno – premagano pot, letos je bila ob teh temperaturah zares zaj….. !! Sicer pa je maraton “tadovgega” prvi prevozil Rok Naglič, čas pa, brezveze :) Pri ženskah je bila to Natalija Anderluh.
Pri krajšem pa sta ciljno črto prva prevozila Robert Kordež in Sara Frece. Med vse udeležence, so izžrebali tudi kup praktičnih nagrad in tudi dve Škota sta dobila novega lastnika :)

Čez most, čez most in je šla…čez most, z novim Škotom ;)

Debatni krožek

Za konec lahko še dodam, da me je firbec preveč matral, da ne bi šel pogledat na tamkajšnji kozolec, ki se bohoti na Mitneku. Ko se povzpneš po prvih stopnicah  vidiš razstavljene predmete od nekoč in danes, ja, še vedno jih uporabljajo nekje .

Navijač, dejmo, dejmo…

Potem se povzpnem po še enih stopnicah in v trenutku se znajdeš v »sobi« na prostem, ljubezenskem gnezdecu kjer….ok, v glavnem  po celem kozolcu so urejena ležišča, kjer lahko prespite, skorajda pod milim nebom. In ne boste verjeli, prenočišče z zajtrkom, je bilo v teh dneh samo 5 € …..vam povem, se splača tja gor v Podpeco…s biciklom ali brez.

Žrebanje biciklom ne more biti zgolj ena formalnost, mora bit posebno…

Za konec pa le še to, na strani Bike Hole Bike  Festa imate urnik za ves teden. Obiščite nas in se prepričajte kako lepo je tu, pri nas na Koroškem

Ekipi,  katera se trudi, da nam je lepo,  pa vse pohvale za odlično organizacijo prireditev. Kot vedno nas je v lukni osvetljeval Miha, kateri te zamrzne za en krasen spomin na maraton, na fotografiji iz rova se lahko najdete TUKAJ

Biciklistični pozdrav


F O T O G A L E R I J A

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Zabava, miks, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | Brez komentarjev

Maraton Franja 2015

19.06.2015 ob 18:47, avtor deejay

Sam ne vem točno, kdaj je bilo, vem le, da sem sam pri sebi rekel, da na Franjo ne grem več. Odpeljal sem že tako daljšo, kot tudi krajšo različico, bil celo večkrat. Tista gužva, mogoče padec na eni Franji, so mi pač dali signal, da sem z njo zaključil.
Ampak, saj poznate tisti pregovor, da se zarečenega kruha največ poje :)
Me pokliče kolega, nekaj mesecev nazaj, a si se že prijavil, me vpraša. Ooooo ne še, se bom kr. Brez pravega premisleka, brez obotavljanja, se prijavim …Done

:) lep pogled, čez dobro uro bo kot v panju

In potem pride tisti 14 junij, šest se nas je odločilo iti pogledati v Zokijevo najlepše mesto na svetu. Na ta dan so tudi prvič prestavili štart. In to zaradi  popoldanske tekme med Slovenijo in Anglijo, kar se je izkazalo za pametno potezo, saj vročina v klance takrat še ni bila takšna, kot bi bila uro in pol kasneje…. Za v razmislek organizatorjem  Franjeza v prihodnje. Ali pa NZS , da vedno na ta dan organizira kakšno top reprezentanco za našega nasprotnika ;)

Prijava tekoče hitra

Novost, že preizkušena lansko leto je bila, da se je štartalo po kategorijah, s časovnim zamikom. Nobene gužve, čisto normalna vožnja do uradnega štarta, par kilometrov iz BTC-ja.  Naša kategorija je imela pinki barvo, zakaj , kako ne vem, ampak ta pinki in tista roza mačka me zdaj že nekaj časa spremlja povsod, še iz paketa mi je zadnjič skočila….v obliki etuija za telefon, čeprav sem naročil črno barvo :)

Pred štartom, kr gužva ja

Na štartu vse po starem, ker je zadeva že preizkušena brez treme, brez žeje, lakote, brez nepotrebnega  tiščanja na wc :)  Ko se zapeljemo po ljubljanskih ulicah, kot vedno, fajn občutek, navijači in navijačice, kot se spodobi. Ob cesti z ragljami, zastavami, harmoniko, ma ni da ni, bi rekel kolega  :)

Po ljubljanskih ulicah

Edini klanec na kratki trasi je kr-tk neki, nič posebnega, pa čeprav ga nekateri premagujejo z hudimi napori, le čudim se lahko, kako sploh preživijo, ko pa v klanec tako sopihajo, da človeka postane prav strah, ko jih gleda in posluša.

Proti Suhemu dolu

Ampak gre, malo od vrha prva okrepčevalnica, kar dosti kolesarjev se ustavi ob njej, sam sem se odločil, da dotočim v Škofji Loki . Tega se tudi držim, popijem juho, katera se prileže še najbolj od vsega, dotočim izotonično pijačo v bidone, posrkam še sok iz pomaranč in …pičim dalje ;)

Letos sem imel tudi to srečo, da sem vseskozi priletel v kakšno večjo grupo, koliko moči se prihrani v takšni skupini pa vedo tisti, ki so to že okusili. V glavnem proti cilju je letelo, ko sneta sekira :)

Okrepčevalnica Škofja Loka

Je bilo pa videti kar nekaj hudih padcev in prav zamisliš si, ko vidiš ob cesti negibnega kolesarja in mu v misliš zaželiš le vse najboljše. Upam, da so ga vsi tisti odnesli brez večjih posledic. Vejetno k padcu botruje v prvi vrsti utrujenost, posledično nezbranost in hitro se skupina znajde v zraku in kasneje na tleh, ni pa fajn, vam povem iz lastnih izkušenj :)

Proti cilju


V glavnem cilj je dosežen, prekolesariti brez padca, brez večjih problemov, tako nas je vsa šestorica prišla v cilj v enem kosu. Edija smo sicer malo čakali, ampak ko smo ga videli, nasmejanega, smo vedeli, da je to – TO .

Na koncu pivo, debata o tem in onem, tudi o kravi, ki je priletela na cesto daljše trase :) ja tudi to se zgodi. Ali je šlo za sabotažo, reklamo ali le neroden korak uboge krave preiskovalci še raziskujejo.

Ne gre za fotomontažo, zares je prletela na cesto ( foto Andrej)

Poln šotor

Tako se pa “tamlade” nastavljajo Tof-u

Za konec lahko samo napišem, da smo se imeli fajn in nič ne obljubim za prihodnje leto, kak bo prišlo, tak bo ;)

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Slovenija, Zabava, vse o biciklarjenju, Šport | 2 komentarjev

12. Ravensko kolesarjenje

25.05.2015 ob 09:30, avtor deejay

Kolega me že opomni, da vsake toliko časa “pošpega na stran, pa nič novega…..mu odgovorim, da imam kar nekaj opisov poti za objavit, ampak še prej tole, ki se je zgodilo včeraj ;)

Letošnje kolesarjenje je bilo že dvanajsto po vrsti. Poteka v Tednu športa na Ravnah, kjer se na veliko “športa”. Kolesarjenje je zvrst športa, katero se pač ne da izpeljati v telovadnici, prav zato, so vsaki izgovori, da je slabo vreme odveč, ali kot pravi kolega, je samo slaba oprema, vreme pač ne :)

Sicer pa se je po nekaj dneh dežja, končno prikazal lepši pogled v nebo.

Podpis za udeležbo

Zbralo se nas je natanko 49. Od najmlajšega Tiana do naj-mladostejšega Edija ;)
Odpeljali sta se dve različno dolgi trasi. Krajša, imenovana družinska preko Podkraja do Prežihovine in daljša, katera nas je vodila sprva na Navrški vrh, Ivarčko jezero, Poštarski dom in nazaj ob hišah v Podgori do Rimskega vrelca in preko Navrškega vrha nazaj do izhodišča ture pri Domu telesne kulture na Ravnah .

Gasilska malo drugače :)

Sam sem, kot ponavadi odpeljal daljšo traso. In bil z Dušanom metla, kjer sva pometala in pazila na dve “priseljenki” , da s bognedaj, ne bi izgubili. Ja tudi to s lahko zgodi nepoznavalcem Koroške :)

Proti Navrškem vrhu

Ivarčko jezero

Pod Poštarskem domu

Malo nad Dularjem

Se je že zgodilo in smo že iskali in se smejali :)
Tokrat smo prišli do cilja vsi v enem kosu. Na cilju pa nas je čakala jedača in pijača, seveda zastonj. Ob tem gre zahvala podjetju Medikem, ki je omogočilo, da je bilo naše 12. Ravensko kolesarjenje takšno, kot mora biti.
Hvala vsem za udeležbo in nasvidenje prihodnje leto, ko bo na vrsti že 14. Ravensko kolesarjenje…..številko 13 bomo preskočili ;)

FOTOGALERIJA klik

Biciklistični pozdrav

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 1 komentar

« Starejše objave