Gremo na bicikl

Uršlja gora,koroška lepotica bi se ji lahko reklo,katere vrh se konča pri 1696 metrih.Recimo ! Zakaj recimo ??

Ko sem iskal točne podatke, si niso prav enotni,kajti pri nekaterih zapisih se dvigne še za 3 metre .Prav posebna je tudi zato,ker je prav na vrhu tudi najvišje ležeča cerkev v Sloveniji in sicer cerkev Sv.Uršule. Zgrajena in posvečena davnega leta 1602. Poleg cerkve pa je na vrhu tudi planinska koča,katera čez leto skozi vso poletje,pozimi pa ob vikendih nudi zavetišče pohodnikom. V koči je možno dobiti tudi pijačo in jedačo. V koči pa je možno tudi prenočiti.

Poleti jo osvajamo s kolesom,pozimi pa je idealna za vzdrževanje kondicije. Osvoji pa jo lahko prav vsak,tudi družine z majhnimi otroki se da videti na vrhu,kar je še dodaten dokaz,da se vse da če se le hoče.

štart na Ivarčkem jezeru ,označbe na mestu

…kar pogumno v breg

Dostopna je z več strani,najbolj popularne poti pa so vsekakor iz Poštarskega doma, Naravskih ledin in Ivarčkega jezera.Sam se odločam za smer po Železarski poti,katera se prične na Ivarčkem jezeru (633m) in konča dobrih 1000 metrov višje.

zelo dobro označena Železarska pot

Pot je zelo dobro markirana,gre pa vseskozi navzgor,nikjer neke prave ravnine za počitek. Po prvem krajšem vzponu pridemo do Jurčka,odkoder jo mahnemo kar čez travnik,pa čeprav je tabla za Uršljo desno po cesti.

Jurček

To pa je tudi vse omembe vredno. Pa četudi boste šli ne bo kaj narobe. Ob poti boste srečali dosti ljubiteljev gora,pa čeprav je danes bilo kljub lepemu vremenu zelo malo le-teh. Ko prispete na cesto,katera vodi proti vrhu( po kateri poteka tudi biciklistični vzpon na Uršljo ),veste,da do vrha nimate več veliko.

nekje na pol poti teče čista bisernica,katera pa pozimi……….

zmrzne,kaj pa drugega

dobro znana cesta udeležencev vzpona na Uršljo

Tudi tukaj imate izbiro ali naprej po cesti ali pa ob počivališču strmo v breg.

Ko prispeš na vrh pa…..fantazija,katera pride še posebej do izraza ob jasnem vremenu. Sploh ne veš kam bi se obrnil.

prvi pogled proti vrhu

Z vseh strani pocukrani razgledi. Mislinjska,Šaleška,Mežiška,Savinjska,Dravska in še katera dolina so nam na dlani.

čudoviti razgledi

Tudi gora se vidi en kup ; Olševa,Oljka,Raduha,Peca so le ene od njih,pa Pohorje,Golte,Smrekovec,Paški Kozjak….pa kaj bom našteval,saj se boste sami prepričali.

Savinjske alpe

Raduha

Ob zdajšnjem času je brez pretiranega tempa hoje za dobro uro in pol. Počitek v koči,menjava oblačil,kaj krepkega po grlu ali pa samo čajček,pa nam bo dal novih moči za spust v dolino.

Če sem vsaj enemu naredil »lušte« za vzpon na Uršljo sem dosegel svoj namen.

Upam,da se kmalu vidimo na Gori. Če me kateri opazi,naj me le pocuka ,bomo skupaj še kakšno rekli in nazdravili k osvojitvi vrha

Dodal sem še kratek video,da si zadevo ogledate še v živo,obvezna uporaba zvočnikov

Planinski pozdrav

Pa še nekaj fotk ;

cerkev Sv.Uršule

dom na Uršlji gori

pred domom so danes samevale mize

počivališč je med potjo kar nekaj

kljub mrzlim temperaturam na smučišču Ivarčko-Ošven vse po starem

Spoštovani, spodobi se in pravično je in naj se ve,da Koroška mlada mtb generacija dela na polno. Koliko na polno se bo videlo na premieri filma Seven,ki bo na sporedu 8.12.2007 v Kompleksu na Ravnah na Koroškem. Brez vstopnine jasno.

Videofili in pa ljubitelji dobrih filmov bodo prvo pomislili na kultni film z enakim naslovom ,resnično film vreden ogleda. Toda pri slovenski različici filma Seven,sedem,7 ali kakorkoli hočete ne boste videli Morgana,Brada,Kevina….tukaj bo pedala poganjala četa Freekor-a Denis,Miha,Matej,Blaž,Jan,Miloš in Boštjan. Aha ,če preštejete akterje filma,vam bo že bolj jasno zakaj takšen naslov,da ne pozabimo,da smo v 2007 letu,če k temu še dodam,da so ga snemali na sedmih lokacijah,se ta številka samo še potrdi.

snemalca Miha in Vid, na biciklu “biker” Boštjan

Z Mihom Kolarjem sva se po dogovoru dobila na prizorišču zločina- v Kompleksu ,kjer mi je zaupal še določene stvari o filmu. Sam je pri projektu sodeloval kot režiser,snemalec,«driver«,kasneje je film tudi zmontiral. Skratka lahko bi se reklo alfa in omega filma,pa vendar pravi,da brez prijateljev ne bi bilo nič. Film se je snemal letos in sicer od pomladi do jeseni. Ker še pridno hodijo v šolo so sobote in nedelje preživeli na snemanju,več ali manj. Tudi počitnice so bile idealen čas za snemanje filma.

nekje nad Žerjavom

Vsega skupaj posnetega materiala se jim je nabralo okoli 7 ur. Iz te cifre pa je Miha izluščil 27 minut in 35 sekund čistega adrenalina. Še posebej velja omeniti,da se je sedaj zmontiranega materiala,kateri predstavlja le desetino filma snemalo tudi po cel dan. Da so snemanja minila brez vsakih večjih padcev ali poškodb.Da so fantje to stvaritev delali iz čistega veselja,ustvariti nekaj boljšega,nekaj najboljšega,kar se da trenutno videti v Sloveniji. In to brez vsakega denarja. Iznajdljivost pri snemanju pa je bila na prvem mestu,saj so nekateri inserti posneti že prav vrhunsko. Pri tem so si pomagali z raznimi škripci,zajlami na katerih je bil kamerman privezan v zmajarsko vrečo…

utrinek iz snemanja…

v zmajarski vreči za njim

Obljublja se totalna prizemljitev,film,ki te potegne vase. Med filmom ne boste vstajali s fotelja(menda zagotovljeno),zato si jedačo in pijačo pripravite preden pritisnete play.

Še kratki napovednik filma

tokrat po soncu,drugič v dežju

Na dan premiere filma,pa bo možen tudi nakup DVD-ja ,kateri pa bo imel poleg filma še galerijo in pa dodatek filma. Vsekakor zadeva vredna 10 €.Poskrbljeno pa bo tudi za vse tiste,ki se premiere ne bodo mogli udeležiti,radi pa bi vseeno imeli DVD. Miha obljublja,dostavo v 3 dneh v kolikor se naroči zadeva na strani Freekor-ja .Omeniti še velja sijajno gesto Janeza Jamnika,lastnika trgovine Enduro,ki jim je sponzoriral nabavo projektorja in pa velikega platna.

Torej če le imate čas in je v vas vsaj malo MTB-jevca ……..se vidimo 8.decembra na Ravnah

ko je vozil Miha je Vid stopil za kamero

ko se požene adrenalin na polno

pa še en krajši insert najave filma

Vse foto Matej Kodrin - Kodry

Biciklistični pozdrav

Sexi mladenka je sinoči pri vremenski napovedi dala vedeti,da je pred nami še en krasen dan.Potem pa….ja tudi sneg bo do nižin.Torej bo potrebno izkoristiti lepo vreme za kaj koristnega.recimo zajahati bicikel.Hmmm ni slaba iddeja. Sam sem se odločil,da odpeljem še eno dobro turco po Koroških hribih.Vam pa jo približam ob besedi in sliki.

odcep Šteharnik - Lipovnik ,tokrat se odpeljemo naravnost rahlo navzdol 

Do odcepa Šteharnik - Lipovnik nam je trasa že znana .Po začetnem matranju sedaj sledi rahel spust brez odcepov,torej samo »piči«.Sam sem tokrat zaradi »pičenja« priletel tik pred drevo.

če bi bila tik za ovinkom,bi šlo na nož

Gozdarji so opravljali svoje delo,vendar brez vsekakršnjih opozorilnih tabel.Malce je bilo potrebno privzdigniti bicikel in gremo naprej.Kaj kmalu prispemo na čistino,kjer se nam pred očmi prikaže kmečki turizem Lipovnik.Tukaj gremo čez dvorišče,če nas čas ne priganja pa malo posedemo kaj popijemo in pojemo.Torej idealen prostor za počitek pred finalnim vzponom.

turistična kmetija Lipovnik 

Od Lipovnika nas namreč po kratkem ravninskem delu čaka še strmejši spust vse do Dobrove pri Dravogradu.Držimo se bolj prevozne ceste,priključke pa pustimo pri miru.

Šentjanž pri Dravogradu 

cerkev Sv.Križ 

Torej  samo navzdol mimo cerkve Sv.križ,do križišča za Strojno – Dravograd.Tega križišča ne morete spregledati,saj je tik ob cesti tudi svojevrsten gasilski dom.Vsaj tako piše na hišici.

gasilski dom na Dobrovi

…in pa dobra informacijska tabla,tukaj gremo levo proti Strojni 

Tukaj torej levo po ravnini,ki pa se hitro spremeni v položen klanec,katerega pa bo konec tik pod Strojno.Še prej bomo šli mimo samotnih kmetij,ki pa jim lahko zavidamo spokojnost in prelepe razglede na Dravsko dolino.

lepo zvožen makedam 

mejni prehod Vič - od zgoraj navzdol 

Tudi tukaj se bomo držali bolj zvožene glavne ceste.Naj nas tabla za lovsko kočo ne zavede,pa tudi križišče z rahlim spustom ne,mi gremo vendar navzgor,če pa bi se spustili bi prišli v dolino in sicer v vas Libeliče.

naravnost navzgor,levo pridemo v Libeliče (žal brez kažipota) 

Dravograd - kot na dlani 

pogled proti Koralpam 

Naslednje večje križišče bo pri garažah,kakor mi imenujemo to razpotje,tudi tukaj ga vsekamo levo.Tokrat je bilo malce zasneženo in spolzko,prihodnjič prav gotovo ne bo.

pri “garažah” levo , do zmage ni več daleč

Od tukaj nas do vrha ločita še slaba dva kilometra rahlega vzpona.Ko se pred nami odpre pogled na Uršljo in Peco smo zmagali.Prišli smo v park kralja Matjaža,kakor nas opozarja tabla.

park kralja Matjaža,levo ali desno ,odločitev je samo Vaša 

Tukaj imamo možnost izbirati takojšen spust v dolino mimo Trota(levo) ali pa desno proti vrhu Strojne.Izbira je na Vaši strani,potek poti od tukaj naprej pa si tudi lahko ogledate tukaj.

Biciklistični pozdrav

Včeraj sem z nestrpnostjo pričakoval dokumentarec športnega novinarja Tomaža Kovšce,kateri je bil z našim kolesarskim ultramaratoncem Juretom Robičem na najtežji kolesarski preizkušnji.Race Across America,kolesarska dirka od vzhoda do zahoda Združenih držav.Natančneje štart v San Diegu do cilja v Atlantic City-u pa je potrebno prekolesariti natančnih 4897 km

Vmes pa neskončne ravnice,strmi prelazi in “hudi” spusti.Ne glede na vremenske razmere.Zmagovalec pa je tisti,ki zdrži največ časa aktivno na kolesu.Tukaj šteje vse od organizacije v spremljevalnem vozilu,pa do tekmovalca,katerega morajo v najtežjih trenutkih,ko gredo možgani na “pašo” ,spraviti nazaj na tire.Pa če tudi spi v petih dneh nekaj več kot urco na dan.

V filmu se je to vse še kako dobro videlo,po prebrani knjigi človek dobi nekakšen občutek kaj vse se dogaja na takšnih tekmah,vendar pove slika in film še veliko več.

Jure se je prvič udeležil RAAM-a leta 2003 leta in skupno osvojil 2. mesto,leto dni kasneje pa je že stopil na najvišjo stopničko,prav tako tudi leta 2005.

Če ne bi imel zdravstvenih problemov bi verjetno med prvimi bil tudi lansko leto,ker je Jure znan kot borec,kateri ne pozna poraza,je to dokazal letos,ko je še tretjič osvojil RAAM.Tokrat je rekel,da je bilo to zadnjič,vendar si je kaj hitro premislil in napovedal naskok na prvo mesto tudi prihodnje leto.

Letos smo imeli srečo,da se je podobna dirka odvijala tudi mimo nas.DOS RAS EXTREME - dirka okoli Slovenije,sicer  le dobra petina tistega,kar je na RAAM-u.In da smo imeli nekaj extremistov možnost tudi videti.Med njimi tudi Jureta,katerega pa sem takole ujel v objektiv malo pred Dravogradom

in pa še slikca iz Križišča v Slovenj Gradcu,kjer se je pri rdeči naslonil na avto,med čakanjem na zeleno pa sva malo podebatirala

Pa da ne pozabim omeniti Marka Baloh-a.Tudi Mare je iz podobnega testa.Vendar se mi zdi,da ima pri sami organizaciji podobnih prireditev malo več problemov kakor Jure…..ja in spet smo pri denarju

Naj za konec še dodam Daniel-a Coyla NY Times) ,ki je zapisal takole ;

…Jure Robič je kot astronavt,ki raziskuje tuje svetove,v katere drugi športniki ne zaidejo.Je tisto,kar se dogaja na meji človeške vzdržljivosti….

Jure kapo dol

Biciklistični pozdrav

Tura vredna greha,dobesedno.Večkrat smo jo že s kolegi odpeljali,pa smo si rekli gremo jo odpeljati še enkrat,poslikat in jo predstavit tudi širše.

Takole gre;
za štart se lahko odločimo iz Slovenj Gradca(SG) ali pa iz Raven na Koroškem.Zavijemo proti zaselku Podgorje pri SG-ju

kjer se le držimo table za Uršljo goro pri kapelici desno

pa spet po cca.100 metrih levo - tukaj je tabla za Šoštanj oziroma Velunjo

od tukaj je še eno manjše križišče,kjer peljemo desno,potem pa prvi klanček,ki se konča po petih kilometrih

ko prispemo na vrh zavijemo rahlo levo,kjer pred seboj prvič ogledamo makedam (Šoštanj -Velunja)

tu se spustimo po cesti,ki nima nobenega odcepa ,tako,da ne moremo kje zgrešiti ,ko prispemo do asfalta zavijemo levo

in po dolini Suhadolnice do Gaberk,kjer v glavnem križišču zavijemo desno v klanec

držimo se glavne ceste,ki se preko Lajš dvigne proti Zavodnjam

“v breh ni greh”

križišče Črna - Zg.Javorje….mi zavijemo desno
po cesti gremo vse do Slemena,kjer je obvezen postanek za pivo potem pa dalje proti Črni ,kjer že po slabih 500 metrih zavijemo desno na makedam-na to nas opozori tudi  kažipot

za Uršljo goro

tudi v naslednjem križišču peljemo naravnost

proti Križanu

in si damo duška po dobro utrjeni cesti,vendar pozor en odsek je še posebej strm z ovitim ovinkom ,ko prispemo do kapelice ali pd.Križana se spustimo desno navzdol,pri Križanu lahko tudi dotočite vodo

spet sledi strm spust po slabo utrjenem makedamu,na zadnji S ovinek je treba biti še posebej pozoren ,sedaj prispemo na Plešivec ,kjer zavijemo levo v klanec,to pa je tudi zadnji večji klanec proti p.d. Verneršku oziroma Vernerci,kakor mu imenujemo to postajo

zaselek Plešivec - levo v rahli klanec

…to pa je tudi zadnji večji klanec proti p.d. Verneršku oziroma Vernerci,kakor mu imenujemo to postajo, kjer si lahko privoščite domače dobrote….
…od tukaj naprej pa prava uživancija,potke ,ki jim ni para na Koroškem

vsega dovolj ozke gozdne stezice,manjše skalovje,korenine in pa spust,ki ti spusti adrenalin po žilah,marskikdo gre tukaj s kolesa in ga raje tišči ob sebi,iz tega odseka žal nisem naredil nobene slikce,nisem utegnil žal

yeah,dober spust,noge se še tresejo,čeprav se ne vidi

ko je konec taprave uživancije pa pridemo na čistino,kjer se držimo v križišču levo proti Poštarskem domu

na razpotju po adrenalinskem spusto zopet levo

od tukaj se zapeljemo do doma,lahko se odločimo za postanek ali pa naprej do križišča,kjer se lahko odločite za SG ali pa Ravne

če greš levo proti Ravnam imaš po 15 minutnem spustu pred seboj še nneobdelan diamant na Koroškem tj.Ivarčko jezero,ki je tako samevalo na prelep nedeljski dan

Tudi tukaj se lahko odločite za pijačo in jedačo,pa še na vrsto vam ne bo potrebno čakati,ker je enostavno ni
Upam,da si bo kateri ,če vas pot zanese na Koroško vzel čas in odpeljal to turco in si dal duška po stran poteh prelepe Slovenije.
Pa še dva podatka,dolžina proge merjena iz Raven nanese okroglih 70 km in premore 1530 višinskih metrov,pa najše bo neto čas vožnje 3 urce in pol smo prečepeli na biciklu

Upam,da bo vreme še dopuščalo in pade letos še kakšna turca,če ne prej …premierno letos božično-novoletna

Biciklistični pozdrav

Tokrat se bomo s biciklom podali preko meje,katere pa bodo le še slaba dva meseca.Naslednje leto za prestop meje ne bomo potrebovali več osebnih izkaznic,nekajkrat se mi je letos namreč pripetilo,da sem hotel odpeljato turo po bližnji Avstriji,pa sem na meji obrnil,ker sem dokumente pozabil doma….le kaj se mi je vse vrtelo po glavi

proti Poljani

pri spomeniku svobode desno proti Avstriji

Torej,sama tura je z eno besedo fantastična še posebej sedaj,ko se narava bohoti v svojih barvah.Tole varijanto smo poimenovali Pliberška tura.Premagati je potrebno dobrih 55 kilometrov,vendar niso preveč naporni ,saj se v celotni trasi premagamo le 370 višinskih metrov.Sam sem jo danes odpeljal v smeri Ravne-Holmec – Lavamind –Dravograd – Ravne.

edini pravi klanec proti Holmecu,oznaka 10 %

Ravno zaradi sonca,saj nas sonce ne zapusti vse do Podklanca tj.6 kilometrov pred ciljem,kjer se odpeljemo vseskozi ob reki Meži do cilja-Raven.

Pot nas vodi po kolesarski stezi iz Raven pa skoraj vse do Prevalj,kjer preidemo na glavno cesto preko Poljane,kjer zavijemo desno proti mejnemu prehodu Holmec.Tukaj nas čaka edini klanec,ki se vleče kar dobra dva kilometra do gostišča Pik.

na vrhu klanca pogled proti mejnemu prehodu,sledi le še spust

Od koder pa pred seboj že zagledamo mejni prehod.Tukaj sledi spust do mejne kontrole.kaj kmalu na avstrijski strani naletimo na kolesarsko stezo,katere se držimo vse do Dravograda.Ja ,približno 40 kilometrov se bomo peljali izključno po dobro označenih kolesarskih stezah z mnogimi počivališči.Na cesto pa bomo zapeljali le,ko bomo prečkali kolesarsko stezo.

proti Pliberku že po kolesarski stezi

v križišču desno proti centru

Skozi mesto Pliberk smo v hipu,kjer v krožišču zapeljemo skozi Nončo vas.

v krožišču naravnost proti Nonči vasi

Vseskozi lepa ravnina,trasa pa je primerna za pravi nedeljski izlet,tudi otroci bodo varni na takšnih poteh.Potem je pred nami Vidra vas.Vseskozi pa nam pogled uhaja na zdajšnji Koroški Kilimandžaro _ Koralpe,kjer se že bohoti snežna oddeja.

v ozadju Kilimandžaro

Na vsem lepem se znajdemo V Dob-u,kateri je bil znan po tem,da je njihova odbojkaška ekipa nastopala v prvi avstrijski ligi.Kar ne bi bilo nič čudnega,če Dob ne bi bil vasica s par hišami in brez prave telovadnice,tako,da so fantje morali tekme igrati v Celovcu.Za ekipo pa so nastopali številni nekdanji igralci Fužinarja.

pred Dobom dobro urejeno počivališče

Kaj kmalu prispemo,do glavne atrakcije te poti tj.viseči most,kateri je bil narejen samo za kolesarje in financiran s strani Evropske unije.Vožnja preku mostu ,vsaj prvič je za vsakega prav posebno doživetje.Naj še omenim,da je pred mostom kateri nosi ime po Sv.Luciji,pravo bicikl počivališče opremljeno z zemljevidom kolesarskih poti ,klopcami, nadstreškom ,kateri te obvaruje v primeru naliva in tekočo vodo.

počivališče pre mostom

kolesarski viseči most Sv.Lucija

Od tukaj gremo skozi vas Neuhaus vse do Lavaminda,kjer pa v križišču takoj pri kolesarski trgovini zavijemo desno.

proti Neuhaus-u

le kaj sedaj cveti

Pot nas bo vodila mimo bloka.Kasneje pa vseskozi ob Dravi.Pot je odlično opremljena s talnimi oznakami in če sledimo le-tem nimamo kje zgrešiti.

ko prispemo preko Drave v križišču desno

mimo bloka

če sledimo tem oznakam se je nemogoče izgubiti

S tem se izognemu samemu centru mesta in prispemo na plano pred mestom ,kjer pa spet zapeljemo na kolesarsko stezo ob glavni cesti in kaj kmalu se znajdemo pred mejnim prehodom Vič.Od tukaj ni več daleč do Dravograda.

jesenska idila, ob Dravi po kolesarski stezi

ker ju turca namenjena uživanju le upoštevajte ta znak,pa čeprav je namenjen avtomobilom

Vse do mesta Dravograd se lahko zapeljemo po kolesarski stezi.

ekola in že smo v Sloveniji,kolesarska steza le še do Dravograda

V Dravogradu pa vse po starem,glavna cesta,ogromno prometa,potrebo je biti posebno pazljiv.Še posebej,če se odločimo priti do Raven po glavni cesti.Sam bi vam priporočal varijanto do Bukovske vasi,kjer zavijemo desno proti Selam in na Selah spet desno preko Kotelj do Raven.Pot se podaljša za dobri 8 kilometrov,je pa cesta dosti manj prometna.

Takole ,odpeljali smo še eno turco po Koroških cestah,tokrat smo zraven priključili avstrijsko-koroško,katera pa je znana po odličnih kolesarskih poteh.Kjer pa je potrebno zaviti na cesto naletimo na potrpežljive voznike in pa njihovo uvidevnost do kolesarjev.Tako blizu nas pa takšna razlika.V naslednji priliko jo mahnemo do Koralp.Turco pa seveda opišem tudi tukaj.

namesto vas uživala na turi deejay in simon

Biciklistični pozdrav

Ker se za nastop kvalifikacijske tekme Slovenske ženske nogometne reprezentance na EP leta 2009 na Finskem odvijajo v Športnem centru Dravograd,torej v moji bližini,sem se odločil takšno tekmo ogledati v živo in jo deliti z vami.

Tokrat so bile nasprotnice naše izbrane ekipe nogometašice Francije.Pa da ne bi kdo mislil,da ženske niso za fusbal.

naše punce

kapetanka naše izbrane vrste Jadranka Kneževič

Današnja tekma je pokazala,da se borijo prav tako kot moški,tudi prekrške znajo narediti ,pa tudi zaigrati  če je to potrebno.Preklinjati,če gre kaj narobe,pa tudi pljunek jim ni tuja stvar.

prekršek…potrebna bo…

…pomoč s klopi

Skratka ima vse dispozicije moškega nogometa,le v lažji obliki.

In kako je potekala tekma,sodniška trojka,ki je prihajala iz Norveške je svoje delo opravila brezhibno,brez vsakih kartonov se je končala tekma.Ja,tudi sodniki so bili tukaj v ženski obliki,torej sodnice.

simpatične sodnice so prihajale iz Norveške (delegatinja-slo)

Prvi polčas je minil v enakovredni igri.Priložnosti pa so se vrstile tako na eni ,kot na drugi strani.

ko je bila naša vratarka že premagana je žogo z golove črte zbila Andreja Nikl

Anja Milenković

V drugem polčasu pa je kot vse kaže našim puncam pobralo moči.

prvič po potrebno pobrati žogo iz mreže

Elodie Thomis je delala težave našim obrambnim igralkam

Igrale so le Francozinje,katere pa so premoč kronale z dvema zadetkoma.Enega mi je uspelo ujeti in si ga lahko pogledate v videoposnetku.

Glavna sodnica Ann-Helen je odpiskala konec srečanja

Povsem zasluženo so se veselile punce v modrih dresih,številna publika pa je nagradila z aplavzom tudi naše punce,saj so poskusile vse,da bi premagale favoritke,katere pa so le bile pretrd oreh .

ženski Thuram ,vsekakor med najboljšimi na igrišču Laura Georges

Omeniti še velja,da so Francozinje v svoji skupini favorit številka ena in to dokazujejo tudi na igriščih.Z igro ,ki so jo prikazale v drugem polčasu,pa bi imela problem tudi kakšna moška reprezentanca

Naslednjo tekmo bodo naše odigrale prihodnje leto in sicer 28.maja v športnem parku Dravograd proti Grčiji

Športni pozdrav

Ker so turce malo zamrle,zakaj le sem se odločil opisati vzpon na Mangart,ki smo ga opravili pred mojim opisovanjem tur.Kar pa ne pomeni,da se je cesta kaj spremenila, ja cesta je še vedno ista,prav tako se tudi klanec še ni kaj polegel,pa tudi ceste,kjer jo je presekal plaz še niso »porihtali«.Zadeva je popolnoma enaka kot na dan,ko smo se odločili osvojiti Mangartsko sedlo,ki se dvigne do višine 2055 m.

Po cesti katero so Italijani zgradili v rekordnem času ,od pomladi do jeseni leta 1940 smo morali premagati slabih 1400 višinskih metrov.

opis Mangartske ceste

Po krajšem dogovoru smo skupno določili ,da ga za konec kolesarske sezone mahnemo na Mangart,bolje rečeno Mangartsko sedlo,kajti sam vrh Mangarta je še dosti višje in sicer na višini 2679 m.Do vrha pač s kolesom ne gre.

Štart iz meglenih Raven je bil okoli sedme ure zjutraj.Odpravili pa smo se po liniji najmanjšega odpora tj. Ravne – Celovec – Trbiž – Predel – Log pod Mangartom,same vožnje je bilo za slabi dve urci.

Slovenija…odkod lepote tvoje…..

Takoj po prihodu v Log pa hladen tuš.Ko smo iskali ustrezno parkirno mesto smo našli velik,popolnoma prazen parkirni prostor pred gostiščem Encijan.Ko smo že hoteli raztovoriti bicikle in se hkrati dogovorili,da bomo potem tukaj še nekaj pojedli in popili,kar naenkrat slišimo višje dvigjen glas ,verjetno lastnika gostišča,da tukaj nimamo kaj parkirati,ker jim tako ali tako ne delamo profita in da naj se kar poberemo od koder smo prišli,pa smo ga prijazno hoteli ogovoriti,da gremo na vrh in se kasneje vračamo,da pa bi radi tukaj tudi nekaj pojedli in popili,vendar je neprijaznemu lastniku prišla v pomoč še ženska,verjetno žena,ki mu je bila v pomoč pri zmerjanju…lepo smo se zahvalili,dolžni pa nismo nič ostali,povedali smo mu tudi mi nekaj krepkih,da si na takšen način pač ne gre turizma….

Tako smo avtomobile pustili na prvem parkirnem prostoru izven vasice Log.

Se oblekli in hops na bicikel.Čez Log in najstrmejši del poti tj.vasi Strmec,ki ne nosi zaman takšnega imena.Kasneje smo ugotovili,da je bil to tudi najstrmejši del prevožene poti.

čez vas Strmec

kaj hitro je bilo potrebno dopolniti bidone

k`k fajn

Po odcepu za Predel oziroma Mangart se prične najlepši del poti.Tudi oblaki so se razkadili in nam pokazali kako lepa je naša Slovenija,

razgledi so bili namreč enkratni.Pri prečenju plazu smo se lahko tudi na lastne oči prepričali da se z mati naravo ni šaliti.Razdejanje,ki je bilo ob plazu,še do danes ni popolnoma sanirano.

plaz je prihrumel izpod gore

Poseben občutek je vožnja skozi tunele,kjer je temperatura podobna kot v hladilniku,ja pivce bi tukaj dobilo pravo temperaturo.

vožnja skozi predore je nekaj posebnega

Bolj smo šli proti vrhu,bolj so se pojavljale meglice,na vrhu pa vse ovito v meglo,tako da smo bili prikrajšani še za kakšnen lep razgled.Ampak sama turca je nekaj posebnega popeljati se po najvišje ležeči cesti v Sloveniji….neprecenljivo

panoramska cesta da te kap

Na vrhu smo se na hitro preoblekli in spustili nazaj v dolino,kjer smo natovorli bicikle nazaj na avto in šus v Bovec,kjer pa za razliko od Loga vedo kako ravnati z obiskovalci-turisti.Dobra in hitra postrežba v gostišču Stari Kovač.Še se bomo oglasili…

Dobro planiran dan,super vzdušje ,dobra družba…..skratka zdužili smo prijetno s koristnim in se imeli fajn.

Po pripoveduvanju kolegom kako je bilo ,je bilo marsikateremu žal,da ni šel z nami.Zmenili smo se da turco še ponovimo,takrat nas bo še veš in sploh ne dvomim,da ne bo še bolj veselo

pa še ena za ozadje

Biciklistični pozdrav

Si lahko predstavljate kakšen boom bi bil,da bi to dosegli naši tekmovalci na »normalnih » olimpijskih igrah.No jaz si po pravici povedano ne predstavljam.Bili bi povsod,na tv postajah,na radiu,na različnih prireditvah ,na stoterih sprejemih,skratka povsod bi jih vabili.Vsakdo bi se želel z njimi pojavljati v medijih…..

Tile zlati fantje in dekleta z motnjami v duševnem razvoju tega prav gotovo ne bodo deležni.

Slišalo se bo grdo,vendar jih nihče ne upošteva,ker preprosto od njih ni profita.

Da so tudi drugačni ljudje deležni pozornosti se zavedajo vsaj zunaj naših meja,na otvoritvi v Kitajskem Šanghaju so jih s svojim nastopom navdušili Jon Bon Jovi, Bono iz skupine U2, Sting, Bruce Willis, Stevie Wonder in stari znanec specialno-olimpijskega gibanja Arnold Schwarzenegger.Osrednji gost na zaključni slovestnosti pa je bil Jose Carreras.

Si lahko predstavljate ,da se jih je olimpijade udeležilo 23,domov pa so prinesli,ne boste verjeli kar 21 medalj,od tega šest zlatih, šest srebrnih in devet bronastih.

štafeta 4 x 400m je osvojila drugo mesto (Marko,Barbara,Andreja,Janez)

Janez Juvan bron v polmaratonu                   (foto:sožitje)

Tukaj sem tudi jaz želel doprinesti vsaj malo in opozoriti nanje,saj bodo ti zlati rezultati kaj hitro pozabljeni.Življenje njih samih pa se bo spet vrnilo v stare tire.Sicer pa mogoče še najbolje zanje.

Še mnogo več informacij pa na strani Sožitja

Še enkrat čestitke vsem udeležencem specialne olimpijade