Danes je potekalo v Športnem parku na Ravnah državno prvenstvo v olimpijskem krosu.

V vseh starostnih kategorijah se ga je udeležilo nekaj manj kot sto tekmovalcev.Čeprav je bilo danes toplo in sončno vreme,se je na progi poznalo,da je prejšnje dni dodobra namočilo teren.

Sprva so štartali najmlajši,ki so imeli progo prirejeno svoji starosti primerno .Pa vseeno je bila za marsikaterega hud zalogaj.Vendar je bilo kljub temu videti prerivanja,kletvice pa tudi jok.

Matej Vrankar za njim Ciril  Zupan …

Oopsss…

Tudi na Tamaro Sitar ne smemo pozabiti,edina med ml.deklicami,korajža velja

Žan Podgornik- najhitrejši med dečki U-15

Matej Razingar

Ta pogumna - Tina Perše

Za najmlajšimi so se na progo podali so se podali na progo mladinci,amaterji,mastersi…

Tukaj je že šlo na nož,sprva hiter krog je bil vedno težji in težji.

Vid Tancer - najhitrejši med mladinci U19

Klemen Nicoletti

Miha in Primož

 Matej Dakskobler

Jure K.,Jure K.M. in Luka

Uroš Zajc

 Blaž in Vid

Padec ravno pred fotografom

NejcPodgornik

Kufer,bicikel pa gremo…

Za konec ,v največji vročini pa smo lahko gledali ženske U23 in pa skupino elite.Tako smo lahko prvič na Ravnah videli tudi Blažo Klemenčič,za katero je bil to dober trening pred OI.Bila je tudi drobcena,vendar polna moči Tanja Žakelj,dvakratna svetovna prvakinja,letos v kategoriji mlajših članic U23.

Blaža Klemenčič

Cvet Slovenskega gorskega kolesarstva-Polona,Ana,Tanja,Blaža in Nina

Ana Zupan

Samo Rauter

Brez konkurence - Matej Lovše

Lenart Noč

Luka Mezgec - najhitrejši med U23

Blato na progi je zahtevalo čiščenje kolesa in sebe

Čestitke vsem udeležencem tekmovanja.Da takšno progo prevoziš v določenem času te res nekaj mora biti v nogah.Ni lahko,kdor ne verjame nal le poskusi.Še posebej bi izpostavil Vid-a,Tit-a in Blaža,Primoža,Mitjo,Naceta,Mateja,Silva,ter med mlajšimi Luko in Uroša.

Prireditev je vsekakor uspela,slišati je bilo nekaj opazk glede proge,vendar to je xc,to naredi progo še bolj atraktivno.

Na Ravnah se je olimpijski kros prijel,vesel sem,da bomo lahko tudi v bodoče spremljali naše najboljše kolesarje na eni najlepših in tehnično zahtevnih prog v Sloveniji.

Obsežnejša foto galerija pa na straneh KK RAVNE

Biciklistični pozdrav

Včerajšnja sobota je bila kot iz pravljice.Po celotedenskem namakanju se je končno le prikazalo tisto pravo sonce,katerega smo že z nestrpnostjo pričakovali.Za nekatere pa je bilo skorajda uničujoče.O tem kasneje.Zdaj pa lepo po vrsti.

Še samo intervju in gremo

TD Dravograd je bilo organizator prvega vzpona z gorskimi kolesi na lovsko kočo Libeliče.Natančneje ,da ne bom delal krivice je bil alfa in omega te prireditve Tomaž Rotovnik. Njemu tudi gre zahvala za odlično prireditev.

Štart se je zgodil v Črnečah.Majhnem kraju,nedaleč od Dravograda,kateri šteje okoli 650 prebivalcev,povprečno starost pa verjetno okoli 75 let. Hja,to pa zato, ker tam stoji Dom starostnikov

Štart je bil napovedan za deseto uro.Nič kaj veliko bicikla željnih ljudi se ni zbralo.Natanko 31 nas je bilo.Smo pa zato bili tisti “ta pravi”.

Pa čeprav je organizator poskrbel za dosti presenečenj.Prvo je sledilo že ob prihodu na igrišče,kjer je bil štart.

Dobrodošlici se ni bilo moč izogniti

Štartne številke kot jih še ni bilo

Domači šnops nam ni dal kril,je pa pogrel po grlu in dal vedeti,da presenečenj na tej turci še ni konec,pedala pa bodo stekla hitreje kot bi želeli :)Posebnost te kolesarske prireditve je bila tudi štartna številka.Bil sem že na več prireditvah,samo takšnih štartnih številk še ni bilo kje,dvomim sploh da bodo kdaj

Štarter nam da še zadnja navodila in že se zapeljemo po glavni cesti,do prvega makedama ,kateri se vije v hrib.

Tukaj smo obstali in glej ga presenečenje številka dve.Domači harmonikaš nam za popotnico potegne na frajtonarco,Golico za srečno pot.

Iz frajtonarce je bilo slišati Golico - na našo željo

Strm klanec že kar na začetku,da misliti,da tokrat ne bo tako lahko,vendar se že po par sto metrih zravna.Mi pa se pripeljemo v zaselek Dobrova .Obsijan s soncem izgleda še lepši kot je sicer.

Dobrova prvič…

…in drugič

Tukaj zapeljemo za nekaj minut tudi na asfalt,cesta pa se enakomerno,rahlo dviguje pred nami. Večino časa se vozimo v prijetni senci med drevesi,zunaj njih je namreč že hudo vroče.

Pred soncem smo skriti pod krošnjami dreves

Ko pa se pripeljemo iz sence se pred nami ravno toliko odpre prečudovit razgled na Dravsko dolino,da se malo razgledamo in spet nas krošnje dreves razvajajo s prijetno senco.

Ko prispemo na čistino…

…se nam odpre lep pogled po Dravski dolini

Od tega znaka samo še 300 metrov strmega vzpona

Če bi šli naravnost po poti bi prispeli na Strojno,tako pa levo v strm klanec.Ja ta je res hud.Tukaj je resnično potrebno gristi v kolena,kot pravimo.Na srečo ni preveč dolg,le slabih 300 metrov .

Tik pred ciljem

Ko prispemo na vrh,pa kot v pravljici.Sredi gozdov se prikaže lovska koča,katera vabi na svoje klopce.Muk je konec,stisk rok in besede,kako je šlo,kako dolgo si vozil,te je kaj zabilo…” kar letijo iz tebe.
Potrebno se je vsesti na klopco,malce zadihati,popiti hmeljev sok,ki je bil tokrat po sindikalni ceni

Nekateri so sončno vreme izkoristili za nabiranje barve

Vzpon je bil končan,ko je zadnji pripeljal v cilj,čas ura in osem minut.Za primerjavo lahko povem,da je prvi za premagano pot potreboval nekaj več kot 27 minut.sedaj se presenečenja lahko nadaljujejo.

Mlada organizatorka je imela glavno besedo pri žrebu

Okusen obrok testenin nam je povrnil moči,poleg tega pa je sledilo še žrebanje nagrad,ki jih je bilo toliko,da je vsak udeleženec dobil svoje,pa še ostalo jih je.Zračnice,gume,števci,luči,ključavnice…so hitro našle novga lastnika.

Podeljeni so bili tudi pokali za najhitrejšega-o,najstarejšega,najmlajšega in najštevičnejšo družino.

Vsekakor prireditev vredna pohvale.Takšnih in podobnih prireditev si lahko želimo še več.Vendar ,kolahko takšne kolesarske intuzijaste,kot je

Tomaž prištejemo na prste ene roke.Upam,da se prireditev prime,da bomo lahko tudi naslednje leto uživali na kolesarjenju nad Dravsko dolino.

Obvezen foto utrinek

Polona in Doris

Dobrova

“Parkplac”

Sašo nad dolino

Najhitrejša med ženskami

Pa sem te

Najstarejši udeleženec in organizator Tomaž (desno:)

Absolutno najhitrejši

Koroška je lepa

Najbolj idilična vasica na Koroškem Šentanel, je bila letos prvič prizorišče kolesarskega vzpona,kateri je štel za Koroški pokal.

Vsa je bila ovita v meglice,zato ni bila vidna v vsej svoji lepoti.Pa vendar smo kolesarji spoznali še tisti majhen delček novih poti.In še kako smo si jih zapomnili.Tisti zgornji del je bil namreč prav “svinjski”.

Še zadnje skrivnosti pred štartom 

Segrevanje 

Pa gremo lepo po vrsti.

Deževje iz prejšnjih dni je dalo vedeti,da bo proga prav fajn namočena.Da pa bo zato toliko težavnejša si pa nisem mislil.Prevoziti je bilo potrebno samo 6,5 kilometra.Ravno kolikor malo se sliši je bilo to toliko težje.Tista gozdna cesta je bila ravno prav namočena,da je drselo po kamenju in je bilo treba biti še posebej pazljiv.

Za štartno črto nekateri že neučakani 

Iz prve štartne vrste so tokrat štartali…. 

Če si med zadnjimi je prav lep pogled na kolono pred teboj

Tokrat se je iz štarta pognalo natanko 85 tekmovalcev.Asfalta je bilo dobrih sto metrov,takoj ,ko smo ga izgubili pod gumami pa se je cesta pričela vzpenjati.

Smo že v Šentanelu 

In tega klanca kar ni hotelo biti konec.Ko se je le zravnalo je sledil še krajši spust in že smo prišli v srce Šentanela,katerega pa smo kaj kmalu tudi zapustili in se zapeljali  nad kmetijo Kajžer po vedno bolj blatni in ozki cesti.Tukaj se je pričelo dihanje na polno.Blato je naredilo svoje.Menjalniki pa so pričeli pokati

Cesta je postajala vedno težje prevozna 

Se mi zdi,da se je ta kilometer vlekel,kot spodnji del,kateri pa je bil enkrat daljši.Ampak ok,ko smo spet zapeljali na “normalno” cesto je bilo muk konec.Od tukaj ni bilo več daleč do cilja.Ki pa je bil tokrat pri kapeli v gozdu.

Cilj je bil tokrat skrit v gozdu 

Potrebno se je bilo samo še spustiti do igrišča,kjer smo se preoblekli,umili kakšno rekli in se postavili v vrsto za pijačo in jedačo.

Začuda tokrat ni bilo pretirane gužve za malico.Je pa bilo nekaj malega opazk glede bograča.Tisti,ki vedo kaj je pravi bograč,so tega malo “pošinfali”.Vendar sta kuharici povedali,da je to posebni Šentanelski bograč.Ja bo že držalo.Mi smo dodali le še to,da je bila verjetno kakšna instant zadeva.Pa vendar je bil okusen in se je prav prilegel.

Rezultati so bili expresni,prav tako ni bilo nepotrebnega zavlačevanja pri podelitvi medalj za prva mesta ,pa tudi po praktičnih nagradah je šlo zelo hitro.Za pohvalit.

Treba je še napisati,da je prvi pripeljal v cilj Marko Čretnik ,pri ženskah je bila to stara znanka Špela Škrajnar.

Hmm a že spet ti

Majico vodilnih v Koroškem pokalu sta obdržala Iztok Dogša in Klavdija Cehner Oblak.

Naslednji vzpon,kateri šteje za KP  bo v Šentjanžu pri Dravogradu 28.junija.Trasa je nova in bo prava poslastica za mučenje samega sebe

Vsekakor jo bo potrebno preizkuiti.

Biciklistični pozdrav

Foto utrinek ;

Da so bili rezultati ob pravem času sta zaslužna Kalči in Emil 

Sproščeno vzdušje 

Stari znanci iz “totega” konca

Eni pa pod streho 

Palček je praznoval - vse najboljše in še na mnoge kilometre

Ko te ima bicikel preveč rad in te ne spusti s sebe 

Bil je lep pomladni dan,s soncem obsijan ko se je na Ravnah dogajalo.Na dveh kolesih.MK Pankrt je oznanjal tretji blagoslov jeklenih konjičkov,

MTBKoroška pa je vabil na peti zaporedni vzpon na Strojno.Slednjih,kolesarjev se je zbralo dosti več,kot motoristov.

Povzpeti se je bilo treba na nekaj manj kot 1000 metrov nadmorske višine.Premagati je bilo potrebno nekaj manj kot 600 metrov višinskih metrov,to pa je uspelo 117 kolesarjem,eden je tekmo končal predčasno zaradi defekta.

Organizacija pod okriljem MTBKoroška je bila brezhibna,kot vedno.Na prijavi brez gužve,da ni kdo zavil na kakšno kmetijo na mošt se tudi ni bilo za bati,saj so bile poti odlično označene.Po prihodu v cilj pa prvo banane,jabolka,tokrat tudi v tekoči obliki,saj je Palček poskrbel za izredni bio-mošt,za katerega se je kasneje izkazalo,da ga je bilo premalo

Naslednje leto ga bo enkrat več je obljubil. Bomo videli.Testenine in zelenjavna oziroma mesna omaka pa so bile le še krona vsega tega.

Pred štartom od zgoraj…

…in od spodaj

Štart kot ponavadi,nad gostiščem Mak.Tokrat smo se podali po “frišnem” asfaltu,ki ga je bilo za dobra 2,5 km.

Štarter Kalči daje navodila,oznake so enake kot gips na moji roki

Za maj pravijo,da je najlepši mesec.Bo že držalo.Prav fajn se je bilo zapeljati po prašni cesti s čudovitimi razgledi med Uršljo in Peco.

Eden po eden,brez prerivanja prosim

Kar takoj po štartu se kolona kolesarjev potegne kot jara kača in prav lepo je to videti iz zadnjega dela kolone

Tam proti kmetiji Šteharnik je še posebej čarobno,če nisi skoncentriran samo na ure,si tam resnično lahko daš duška nad čudovito okolico prelepe Koroške.

Je sploh lahko še kje lepše ?

Mlad up KK Ravne Uroš Levar

Pred samim rahlim spustom v hladno zavetrje gozdov in manjšim vzpončkom,sledi še hudi spust do finalnega dela zaključka tekme.

Še malo pa bo vrh Šteknije osvojen

Še nekaj 100 metrov do cilja,iz sebe poženeš še zadnje atome moči

Evo ga…cilj

Najboljši so za premagan vzpon potrebovali nekaj več kot 28 minut,za nas navadne smrtnike nepredstavljivo,kasneje dodam še kratek video insert,kako jim to uspe.

Treba je povedati,da je ta insert še v klancu,ta prvi pa gasa,da komaj ovinek zvozi

S progo je najhitreje opravil “ganeševec Marko Čretnik,ki je prevzel oranžno majico vodilnega v Koroškem pokalu,pri ženskah je to uspelo članici KK Ravne Klavdiji Cehner Oblak,ki jo je prevzela od Natalije Anderluh.Kot vse kaže bo boj za skupnega zmagovalca KP negotov do konca.

Trenutno vodilna v Koroškem pokalu,Klavdija in Marko

Tukaj ne bom kaj več pisal,odlično vzdušje na cilju….,da bi le bilo še več podobnih prireditev

Podrobnosti in rezultati pa na strani Koroškega pokala

Biciklistični pozdrav

Foto utrinek ;

Dobra volja pred štartom

Ufff že od samega začetka nekateri na “trdo”

Vodilna trojica v moji skupini Metod,Edi in Branko

Dokaz,da je bil na cilju bio mošt - domač,domač

Doris & Beno

Kolesarski mački,redno na Koroškem pokalu

Dani & Bojana

mtbkoroška,Sašo in Miran

Valerija & Rok

Miloš & Miha

Gneča pred rezultati

Nagrade za vse tudi tolažilne ,Doris & Milan

V pričakovanju razglasitve rezultatov

KK Forma tudi tokrat v formi

Bio mošta je zmanjkalo prehitro Simon & Bogdan

Razlika med najstarejšim in najmlajšim +50, Matej & Stanislav

Čestitke obema

Sveti Jernej nad Muto.Lahko bi se reklo “bogu za hrbtom”.Pa vendar ,kdorkoli se povzpne na ta zaselek nekaj nad 1000 metrov visoko in le streljaj od avstrijske meje bo navdušen nad prekrasno naravo in čudovitimi razgledi po okolici.

Dobra udeležba vzpona na Sv.Jernej

Tokrat smo jo lahko občudovali in se slinili udeleženci Koroškega pokala.Pot nas je vodila iz Spodnje Mute preko Sv:Primoža do naslednje postojanke-cilja Sv.Jerneja.Lanskoletna prireditev je imela cilj na polovici tokratnega vzpona. Če si hotel postati zmagovalec si moral prekolesariti dobrih 20 kilometrov in premagati preko 800 višinskih metrov.Ja 87 kolesarjev,kolikor se je prijavilo je to zmoglo.Čas je pri večini igral stransko vlogo,cilj je bil le priti na vrh.

Prvi breg že v samem naselju

Da imajo taborniki prav tako radi biciklarjenje so pokazali z izvrstno organizacijo,saj so bili alfa in omega te prireditve.Odlično označene poti,redarji na kritičnih odsekih,dobra malica,dosti praktičnih nagrad in še kaj bi se lahko naštelo.Edinole na vreme so pozabili,kajti ni bilo ravno idealno,vsaj na vrhu ne.Pa vendar ,če bi jim še to ratalo bi bilo že kičasto.

Za malo v hladno zavetrje dreves

In že smo na čistini

Štart na Spodnji Muti je bil ob 10.00.

Ni bilo dosti ravnine,ko smo se že dvignili v prvi hribček,takoj zatem se tudi ustvarijo prve skupine.Kar takoj pa že prvi pocukrani razgledi po Dravski dolini,ki jih kar ni hotelo biti konec.Konec pa je bilo zato asfalta,katerega smo zamenjali za makedam.

Dravska dolina

Po dobrih sedmih kilometrih smo se malo zravnali,zatem pa je sledilo še nekaj spusta,toliko da se lahko malo odpočije.Potem pa spet zadnji klanec proti cilju.Ob progi smo lahko dobili tudi vodo in to na polovici poti in dobre tri kilometre pred ciljem,ja takrat si je zares potreben.

Sam sem se ustavil že prej,pri neki kmetiji mi je gospodar z veseljem ponudil vodo in me podučil,da bi bilo še bolje popiti “enga kratkega” pa sem se mu zahvalil in mu obljubil,da še pridem kaj tam naokoli,da bo takrat malo daljši postanek.Zmenjeno in srečno sem se slišal za seboj in odpeljal naprej.Tudi tokrat nisem imel prave sreče s sotrpini.Kar nekaj časa sem vozil sam,to pa pomeni menjavanje ritma in mogoče posledično tudi slabši čas.Kar pa sedaj ni tako pomembno.Tisto najpomembnejše je dobra družba in pa klepet na vrhu o marsičem.

Za na razlednico o lepotah Slovenije

Tik pod vrhom pa biciklistična avtocesta

Pa še nekaj malega o rezultatih.Tudi tokrat so prevladovali “ta plavi”.Mariborska Ganesha je tudi tokrat osvojila skupno prvo mesto,tako pri moških kot pri ženskah.Postavljen pa je bil tudi nov rekord proge,katerei je sedaj v lasti Vračič Dejana.Dejan je bil pri moških tudi absolutno prvi,med ženskami pa Ankon Lucija.

Naslednji vzpon bo na domačem terenu.V organizaciji MTBKoroska se bo potrebno povzeti do lovske koče Strojna,ne preveč zahteven vzpon s prav tako pocukrano pokrajino Koroško.Vabljeni vsi ljubitelji gorskega kolesarjenja

Biciklistični pozdrav

Obvezen foto utrinek :

Blaž in Klavdija

Špela in Iztok

Tako to gre pri MTBKoroška

Klemen in Vid

Na malico je bilo potrebno malo počakati

Najboljši nad 55 let ; Roman,Jože,Ivan - čestitke

Matej in Janez

Natalija

Ona in on

Bojana in Herna

miza MTBKoroške

Beri naprej »

Vzpon na Cvitrško sedlo je bil prejšnjo soboto prestavljen za teden dni,vzrok slabo vreme.

Tudi tokrat ni bilo nič drugače z vremenom,organizatorji so se zbali,da bo zaradi vremena dosti ljubiteljev kolesarstva ostalo doma,pa so se zmotili-na srečo.Zbralo se jih je 86 tistih,ki so hoteli preizkusiti,koliko se je ohranilo moči preko zime,oziroma koliko se je moči pridobilo.

Kljub slabemu vremenu dobra volja

Sam sem bil tokrat kot opazovalec.Pa po pravici povem ,da ni niti malo prijetno.Tisti prvi “šus”,ko sem jih čakal malo po štartu je “ta pravi”.Ko švignejo mimo tebe…zvok gume,veter,ki ga ustvarijo pa še kaj ti dvigne adrenalin na polno.Kri ti zaledeni po žilah .Če vam je znana beseda “kurja koža” veste o čem govorim

Kot kaže je najbolje pripravljen na tekmo prišel Erik Rosenstein iz domžalskega kluba Energija.Tokrat mu ni mogel parirati nihče. Tudi pri ženskah se je Lucija Ankon iz kluba Ganesha izkazala in še enkrat dokazala iz kakšnega testa je.Prav tako je bila brez prave konkurence.

Erik Rosenstain

Lucija Ankon

Veliko bolj napeto pa je bilo za mesta od tretjega naprej,tam so bile moči dosti bolj izenačene.Med Korošci je s progo najbolje opravil Rok Kolar iz Prevalj,ki je zasedel skupno peto mesto.V svoji kategoriji je seveda stopil na najvišjo stopničko.Tukaj velja omeniti še Kordež Robija ,Podričnik Blaža in Grilc Janija.

Borba za drugo mesto, Mario Vračič in Marko Čretnik 

Rok Kolar v boju za četrto mesto z Denisom Onukom in Iztokom Dogšo

Robi Kordež in Jani Grilc

Blaž Podričnik

Slabo vreme in posledično tudi razmočena cesta nista dopustila najboljšega časa.Tako je Erik za progo potreboval 25.14,Lucija pa 27.42

Po prehodu v cilj so bili mnogi videti izmučeni,pa vendar malo postanka in že jim privabi nasmeh na obraz,vse muke pa so pozabljene.

Simon P.

Sindy in Herna

Po prihodu nazaj v Trbonje pa čiščenje biciklov in topel obrok v gasilskem domu,kjer je potekala tudi podelitev pokalov in praktičnih nagrad.

Kalči je bil z izvedbo vzpona,kljub manjšim defektom zadovoljen

Naslednja tekma Koroškega pokala pa že čez teden dni na Muti,kjer bo potekal vzpon na Sv.Jernej nad Muto.Gre za najdaljši vzpon v Koroškem pokalu,kjer bo potrebno zagristi v breg po 19,5 km dolgi progi,premagati pa slabih 700 metrov višincev.

Upam,da bom do takrat uspel zajahati svoj bicikl in se vam pridružim

Biciklistični pozdrav

Foto utrinek;

Simon D.

Mateja & Matej

Matjaž je rekel da se je ob biciklu sprehodil 2-3 km

Erik & Špela

V takšne majice bodo letos oblečeni vodilni v KP

S & H še enkrat

Špela

Rosvitha in Kristjan 

Sašo in Lenart 

Da malo osvežim spomin.

V soboto 12.aprila ob 11.00 se pričenja že četrta sezona Koroškega pokala v vzponih.Za pričetek in otvoritev sezone ravno pravšnji vzpon dolžine nekaj manj kot 11 km in vsega 350 višinskih metrov.

Pred štartom je kot v panju

Vzpon,katerega prevozi vsak rekreativni kolesar.Saj tudi gre za rekreativno prireditev,kar je potrebno posebej povdariti.

Pa čeprav gredo nekateri na polno in se pri tem meri tudi čas,nč bat.

Če se gre na rekreativno tekmo,da storite nekaj dobrega za svoje telo,se s tem ni za obremenjevati.

To soboto bo prav gotovo živahno,stari znanci se srečamo po zimskem premoru,kaj podebatiramo,vidimo nove obraze,kateri kaj hitro postanejo del nas.Vse to je čar Koroškega pokala.

Sproščeno vzdušje po tekmi

Letos je pripravljenih sedem tekem,tri med njimi bodo na novih trasah in sicer,Grubarjev vrh,Šentanel in po novem najdaljši vzpon na Sv. Jernej,kjer bo vzpona slabih 20 km.

Ta starih pa tako ne pozabiš nikoli tukaj so Strojna,Kremžarca in Komisija.Prav pri slednji pa bo tudi veliki finale in zaključek Koroškega pokala.
Pa še en majhen nasvet;

to soboto vsi tisti,ki imate bicikle pa ne veste kaj bi,se vidimo v Trbonjah

Biciklistični pozdrav

Pa smo jo končno doživeli in ….preživeli.Podelitev priznanj za naj kolesarsko osebnost in prireditev sezone ,tu pri nas na Koroškem.

Ob tem je bil pred podelitvijo izpeljan še prvi kolesarski veleslalom.Zadeva se je odvijala na smučišču Bukovnik,katero se lahko pohvali,da je edino nizko ležeče smučišče,kjer je še vedno dovolj snega.Na uverturi je bilo skupno prijavljenih 25 kolesarjev-smučarjev.

Najboljši smučar med kolesarji je Pepevnik Hinko ,med ženskami je to mesto pripadlo Močilnik Cveti .

Hinko na štartu

prva med ženskami

V kategoriji board pa je slavil Peček Domen.

prvi trije med borderji

Prav vsi udeleženci in zbrani so po tekmi v prijetni koči ob smučišču dobili malico.

Med nastopajočimi so bile podeljene tudi praktične nagrade.

Potem pa je sledilo tisto “ta pravo”.Podelitev priznanj za naj kolesarsko osebnost in prireditev Koroške.

Portal mtbkoroska je prireditev organiziral tretjič.In kako so izbrali obiskovalci strani.Večjega presenečenja ni bilo,vsaj zame ne.

Za naj osebnost moški kategoriji so slavili upi biciklarjenja na Koroškem.Bilo je za pričakovati.

bravo fantje - z leve Denis,Vid,Miha

Spustaš,krosist in režiser zadnjega mtb filma Seven.

Zmagovalec Vid Tancer ,sledita mu Denis Paradiž in Rok Kolar.

Med ženskami je prvo mesto pripadlo Luciji Ankon,katera se danes ni udeležila prireditve,sledila sta ji Klavdija Cehner-Oblak in

voditeljica Urška Andrejc .

Lucije ni bilo ,Klavdija in Urška sta bili…..veseli

Za naj prireditev je bil že tretjo leto zapored izbran Krejanov memorial,prireditev s pedigrejem.

Prav posebno nagrado mtbkoroške sta dobila,zasluženo Dušan Rus in Rok Kolar.Vsi ljubitelji kolesarstva ju dobro poznate ,zato mislim,da ju ni potrebno posebej predstavljati.

Dušan in Rok ,na viktorjih bi rekli,da sta dobila nagradi za življensko delo

Po uradnem delu pa je sledilo še druženje ,katero se je-se bo zavleklo še dolgo v noč

Zunaj pa je bilo vse pripravljeno za novo zalogo snega.Luči so ugasnile,zabrneli so topovi….

Ja ja smučišče Bukovnik bo obratovalo še zgodaj spomladi.

Biciklistični pozdrav

še nekaj foto utrinkov;

moški nad 40, z leve;Jože Sgerm,ivo Razdevšek,Branko Krautberger

tekma je bila tista prava

majhna koča - prizorišče dogajanja

smučarska malica

uradni štarter v……

…..pitju “ta kratkih” iz smučke

zaradi mrzlega kozarca se je prilepil nanj

the best of - do 40 ,Hinko manjka,Emil in Igor sta ostala

Tako so javili organizatorji iz mtbkoroske.Kljub odjugi,ki se dogaja zadnje dni.

Iz smučišča so sporočili,da je proga zelo dobro pripravljena.

Po veleslalomu bo v koči na smučišču podelitev priznanj

za kolesarsko osebnost Koroške in naj prireditev Koroške.

Upam,da se nas zbere čimveč.Prijaviti se je še možno na strani mtbkoroska,možna je

tudi izbira board ali smuči .

Poročilo z slikovnim materialom sledi.

Biciklistični pozdrav

Janez Juvan. Ste že slišali zanj. Velika večina verjetno ne. Pa veste,da je dobitnik šestih (6) medalj,katere je osvojil na dveh olimpijadah. Od tega so štiri zlate,ter po ena srebrna in bronasta.Janez je gojenec CUDV Črna. Medalje pa si je preboril na zimski olimpijadi v Torontu leta 1997 in pa deset let kasneje na poletni olimpijadi v Shanghaju na Kitajskem.

Z Janezom smo se zmenili,da ga obiščemo na domu v Šempetru na Kronski gori,da nam pove še tisto,česar o njem ne vemo. Doma so nas toplo sprejeli,Janez pa nam je pokazal slike in medalje iz tekmovanj,še dosti več pa jih ima na svojem drugem domu v Črni.

Kronska gora je znana predvsem po čudoviti cerkvi

1976 leta rojeni Janez je pri petih mesecih hudo zbolel za pljučnico,njegovo življenje je takrat viselo na nitki,zdravniki so zmajevali z glavo. Pa vendar, po štirih mesecih je prvič zmagal ,premagal je hudo bolezen,katera pa je kljub vsemu pustila sled. Tako je od svojega devetega leta postal gojenec Centra za usposabljanje,delo in varstvo v Črni. S tekom je pričel iz veselja in sicer pred 18 leti. Sprva zaradi zdravja,kasneje,ko je videl,da mu gre tek veliko bolje od nog kot ostalim,pa še tekmovalno.

Janez Juvan

Njegov prvi trener Šipek Dani je iz njega izpilil še tisto,kar Janezu ni šlo. Po mnogo prezgodnji smrti Danija,je njegovo mesto prevzel Polc Silvo,kateri še sedaj skrbi za urnik treningov.Za prehrano ni problema pravi Janez,sam vem katera hrana je zdrava in hranljiva in to tudi uživam.

Leta 1997 se je prvič udeležil specialne olimpijade,katera je bila v Torontu v Kanadi. In se že prvič vrnil domov z zlatom. Udeležil se je treh tekem v smučarskih tekih in sicer na 1km,3km in štafeto prav na vseh pa je stopil na najvišjo stopničko.

veselje ob osvojitvi zlate medalje v Torontu

Toronto 1997

Med tem se je udeležil še marsikatere tekaške tekme in veliko kje stal na stopničkah. Doma nam je pokazal še kup drugih medalj in pokalov. Med ostalimi je še posebno ponosen na stopničke,ki jih je dosegel na domačih tleh. 21. Borisov tek- 1. mesto,Maraton kralja Matjaža – 1. mesto,Salzburg, tek na smučeh 10km – 3 mesto…,lansko leto je dosegel drugo mesto na svetovnih igrah specialne olimpijade. S košarkaško ekipo je na igrah specialne olimpijade dosegel 3. Mesto.

tudi tako se izvaja promocija Slovenije - svetovne igre Italija 2002

Teh odličij bi še kar lahko našteval. Lansko leto je bil tudi dobitnik bronastega znaka,ki ga podeljuje Paraolimpijski komite.Najbolj ponosen pa je na zadnje tri medalje ,katere je prinesel iz zadnje letne olimpijade,ki je bila na Kitajskem. Najtežje priborjena je bila zlata medalja ,katero si je prislužil s tekom na 10 km.

1.mesto na 10000m Shangaj 2007

Njegov čas 40.08 Pravi,da je bil na progi pravi pekel. Štart je bil pri 31°C,cilj pri treh stopinjah višje. V polmaratonu na 21 km je bil bronasti. Štafeta v kateri so poleg Janeza tekli tudi Marko,Andreja in Barbara pa je bila srebrna.

s Kitajske oborožen z medaljami

Omeniti še velja,da je njegova velika strast tudi bicikl. V Črni kjer ga ima dela turce po okoliških hribih. Preko vikenda ko je doma pa se z njim pripelje tudi domov. Na naslednji olimpijadi se želi preizkusiti tudi v kronometru.«Bom že videl kako bo« pravi in se nasmehne.

Za letos pa ima v planu še par medalj. Prva priložnost bo že februarja na domačem terenu v Črni,kjer bodo potekale državne igre .Sam pravi,da se bo preizkusil v svoji paradni disciplini-teku na smučeh.

Z voljo,kakršno ima ,sploh ne dvomim,da mu ne bo uspelo.

Držimo pesti

ni jih veliko,ko se lahko pohvalijo s takšno bero medalj

Dajmo Janez še enkrat toliko medalj,pa lahko zaključiš