site statistics

Smo na biciklu…

Strava

Potepanja

Arhiv

free counters
unique visitors counter

Koledar

Junij 2021
P T S Č P S N
« Sep    
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  

BlackHole Maraton 2015

20.07.2015 ob 08:58, avtor deejay

Beseda “zirano” , pri nas med Peco in Uršljo goro pomeni še bolj noro od najbolj norega ….in prav tako bi lahko poimenovali letošnji štart Black Hole Bike Festa, kateri se je pričel z maratonom Črna lukna 2015.

Podpeca – Prizorišče Black Hole Maratona , sobota, 18.7.2015

Črna lukna je namreč edinstveni maraton, katerega trasa nas popelje v opuščene rove nekdanjega rudnika. In letos je bila ta črna lukna – zlata. Pa ne zaradi, v bližini živeče Tine Maze, ampak zaradi svojega hladu ;)  Ko te kar potegne iz peklenskih 30 + stopinj v svoj hlad na prijetnih 8 °C, ja ravno toliko, kot je bilo ohlajeno pivo po prihodu v cilj :)

Ampak lepo po vrsti, da se pisanje kar ne zaključi prehitro. Vse skupaj se prične že tedne prej, ko se prijaviš, pa pozabiš vplačati v predprijavi in te potem kolega spomni opomni, a greš :)

Če pa kaj paše tam zgoraj, dokaj zgodaj je pa to, to :)

U pismo….in potem par mailov, klicev, posedanj v bližnjem bifeju in zadeva je rešena, kot bi rekel…pač, nekaj rekel :)  Hvala Kalči
Na prizorišče v Podpeco se pripeljemo dovolj hitro, da parkiramo v VIP coni :)  Sledi dvig številke, pozdravi in klepet s kolegi, katere nisi videl že več kot teden dni :) posedanje ob kavici, ja tudi za to se najde čas, potem zlata vredni napotki starih, pardon, mladih mačkov  in že nastopi da se uštimaš na “gotof si” ;)

Tisti, ki so prvič, ja malo straha je čutiti :)


Drugi pa čist v izi ;)

Gotof si pomeni, da si na štartu, zraven  dvestotih, ki imajo na sebi, ob sebi, pri sebi ali na  biciklu lučko, brez te, pač ne gre v lukno. Mislim, saj gre,  se ti pa črno piše – dobesedno :)
Letošnji maraton je postregel z noviteto in sicer je bilo poleg dveh dolžin tras maratona, tudi trasa imenovana Perkmandelc, dolžina poti je bila tukaj dolga okoli 20 km in je prav tako vodila skozi rudnik. Z razliko, da je bila vodena, torej, brez prehitevanj in pametovanj, tukaj je imel glavno besedo Danilo in kolikor je bilo slišati, je bilo z njegovim vodenjem zadovoljnih vseh 35 Perkmandelcov :)

Še malo, čisto malo je rekel Andrej, nas miril, po zvočnikih pa AC/DC :)

Na štartu, kot vedno posebna energija, in ko se poženemo, se požene tudi adrenalin po žilah. Sprva po klancu navzdol in kasneje navzgor. In navzgor… in navzgor. Tokrat sonce ni naš zaveznik. Neusmiljeno  te boža, če hočete,  mrcvari,  tukaj ne pomaga skorajda nič , mogoče te bi rešil velik senčnik z bazenom in hladno pijačo, ampak haloooo, na Black Holu smo, tam se goni po najboljših močeh. Sicer pa , pogoji so enaki za vse, razlika je le v tem, da  si tisti, ki pride prej v cilj prej prvošči pivo, evo to je vse :)

Juhej juhej ….končno

Huh, kako že gre tista…v breh ni greh ;)

Med samo vožnjo pa kot vedno, padci, defekti, utrujenost do te mere, da se sesedeš na tla…vse to je šlo letos na srečo mimo mene. Je pa zanimivo spremljati sotekmovalce na monociklu, s singspeedi, pa z »bajseki« , s sočnimi kletvicami, katerih se ne bi sramovali niti v …..saj veste ;)

Črna Lukna

Letos  je od vsega najbolj sedel prihod v rove rudnika, tista taprava ohladitev, ki se je kar prehitro končala, ko te  rov neusmiljeno izvrže na 30+, poleg tega pa se v tistem trenutku pred teboj postavi še klanec, ki mu kar ni konca in ko si napis Pikovo vtreš v spomin do te mere, da ko te kelner vpraša kaj boš pil,  blekneš eno Pikovo  ?!?  in ker so kelnerji tega vajeni, ti vseeno prinese rogača ;)

Pikovo, Pikovo, Pikovo, Pikovo, pikovo, Pikovo …. :)

Ja in že smo v cilju, kjer ti Metka odreže večji kos lubenice, kot sicer, kjer prvo suho grlo poplakneš z energijsko pijačo, kjer sam sebi rečeš TOOOOOO in kjer si poiščeš senco Pri Matjažu in naročiš enga Pikovo  :)

Tukaj debat o dogajanju na trasi ni konca, tekmovalci pa še kar prihajajo v cilj in vsakemu bi lahko dal roko in mu čestital za osvojeno – premagano pot, letos je bila ob teh temperaturah zares zaj….. !! Sicer pa je maraton “tadovgega” prvi prevozil Rok Naglič, čas pa, brezveze :) Pri ženskah je bila to Natalija Anderluh.
Pri krajšem pa sta ciljno črto prva prevozila Robert Kordež in Sara Frece. Med vse udeležence, so izžrebali tudi kup praktičnih nagrad in tudi dve Škota sta dobila novega lastnika :)

Čez most, čez most in je šla…čez most, z novim Škotom ;)

Debatni krožek

Za konec lahko še dodam, da me je firbec preveč matral, da ne bi šel pogledat na tamkajšnji kozolec, ki se bohoti na Mitneku. Ko se povzpneš po prvih stopnicah  vidiš razstavljene predmete od nekoč in danes, ja, še vedno jih uporabljajo nekje .

Navijač, dejmo, dejmo…

Potem se povzpnem po še enih stopnicah in v trenutku se znajdeš v »sobi« na prostem, ljubezenskem gnezdecu kjer….ok, v glavnem  po celem kozolcu so urejena ležišča, kjer lahko prespite, skorajda pod milim nebom. In ne boste verjeli, prenočišče z zajtrkom, je bilo v teh dneh samo 5 € …..vam povem, se splača tja gor v Podpeco…s biciklom ali brez.

Žrebanje biciklom ne more biti zgolj ena formalnost, mora bit posebno…

Za konec pa le še to, na strani Bike Hole Bike  Festa imate urnik za ves teden. Obiščite nas in se prepričajte kako lepo je tu, pri nas na Koroškem

Ekipi,  katera se trudi, da nam je lepo,  pa vse pohvale za odlično organizacijo prireditev. Kot vedno nas je v lukni osvetljeval Miha, kateri te zamrzne za en krasen spomin na maraton, na fotografiji iz rova se lahko najdete TUKAJ

Biciklistični pozdrav


F O T O G A L E R I J A

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Zabava, miks, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | Brez komentarjev

12. Ravensko kolesarjenje

25.05.2015 ob 09:30, avtor deejay

Kolega me že opomni, da vsake toliko časa “pošpega na stran, pa nič novega…..mu odgovorim, da imam kar nekaj opisov poti za objavit, ampak še prej tole, ki se je zgodilo včeraj ;)

Letošnje kolesarjenje je bilo že dvanajsto po vrsti. Poteka v Tednu športa na Ravnah, kjer se na veliko “športa”. Kolesarjenje je zvrst športa, katero se pač ne da izpeljati v telovadnici, prav zato, so vsaki izgovori, da je slabo vreme odveč, ali kot pravi kolega, je samo slaba oprema, vreme pač ne :)

Sicer pa se je po nekaj dneh dežja, končno prikazal lepši pogled v nebo.

Podpis za udeležbo

Zbralo se nas je natanko 49. Od najmlajšega Tiana do naj-mladostejšega Edija ;)
Odpeljali sta se dve različno dolgi trasi. Krajša, imenovana družinska preko Podkraja do Prežihovine in daljša, katera nas je vodila sprva na Navrški vrh, Ivarčko jezero, Poštarski dom in nazaj ob hišah v Podgori do Rimskega vrelca in preko Navrškega vrha nazaj do izhodišča ture pri Domu telesne kulture na Ravnah .

Gasilska malo drugače :)

Sam sem, kot ponavadi odpeljal daljšo traso. In bil z Dušanom metla, kjer sva pometala in pazila na dve “priseljenki” , da s bognedaj, ne bi izgubili. Ja tudi to s lahko zgodi nepoznavalcem Koroške :)

Proti Navrškem vrhu

Ivarčko jezero

Pod Poštarskem domu

Malo nad Dularjem

Se je že zgodilo in smo že iskali in se smejali :)
Tokrat smo prišli do cilja vsi v enem kosu. Na cilju pa nas je čakala jedača in pijača, seveda zastonj. Ob tem gre zahvala podjetju Medikem, ki je omogočilo, da je bilo naše 12. Ravensko kolesarjenje takšno, kot mora biti.
Hvala vsem za udeležbo in nasvidenje prihodnje leto, ko bo na vrsti že 14. Ravensko kolesarjenje…..številko 13 bomo preskočili ;)

FOTOGALERIJA klik

Biciklistični pozdrav

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 1 komentar

Zadnjič letos skupaj s kolesi na Uršljo goro

11.11.2014 ob 11:49, avtor deejay

Vabilo :)

Prvič smo se na “poslovilno” turo  podali 2009 leta. Poslovilna tura zato, ker smo tako nekako potegnili črto pod sezono,. ki je bila za nami. In ker poslovilna tura za minulo leto ne sme biti prelahka, smo si izbrali prav našo Uršljo goro. Kjer je zadnja strmina tolikšna, da se večkrat sam pri sebi vprašaš, a pa je treba rint tja gor :)

Zbor pri štirih stopinjah

Tako nam je odpadla tura edino leta 2012, ker je bilo v tistem letu snega na gori toliko, da si še peš komaj prilezel na vrh, kaj šele s kolesom.  Letos se je kolesarjenja udeležilo kar 19 kolesarjev in ena kolesarka. Iz Raven, preko Smučarske koče in Naravskih ledin, smo z vsemi pavzami in malicami, ter hitrim servisom, potrebovali dve uri in pol. Še vedno se držimo nepisanega pravila, da se gre tako hitro, kolikor zmore najpočasnejši. In vam rečem, da gre, pa ne tako počasi ;)

Preko Šrotneka, še v megli

Ko nas sonce prvič poboža…

Je bil pa letos prvo leto na vrhu dober support :) spremljevalke so namreč, poskrbele, da so šli nekateri lažji gor, kot bi šli sicer. Upam, da vam misli pri tem ne uidejo v napačno smer. Nahrbtnike so jim namreč spravile na vrh :)

Support s sponzorskim vozilom ;)

Megleno jutro na Ravnah je kazalo le  4stopinje celzija in tako je držalo do višine cca. 800      metrov, kjer so nas prvič ogreli sončni žarki. In kot kaže smo se jim dodobra prikupili, saj so bili z nami še ves preostanek dneva. Ob prvem stiku s sončnimi žarki nastopi tudi prvi hitri servis. Strgana, odtrgana, pretrgana…v glavnem Tanciju je šla veriga v maloro, ampak na srečo so bili tukaj hitri prsti, kateri so verigo v trenutku spet naredili brezhibno.

Proti Zg. Ledinam

Gremo dalje.Naravske ledine, višina okoli 1100 metrov. V ozadju se sliši samo “ropot” gum, mi, kateri smo zasedli cesto podolgem in počez naredimo prostor. Od daleč se namreč z veliko hitrostjo približuje trojica “tahitrih” ; Duca, ter tastari in tamladi Pečnik :)   Zabremzajo, si izmenjamo podatke in gremo naprej. No ja, tukaj smo izvedeli, da sta zadaj še dva zamudnika in sicer Polona ter Sina in da nas bosta menda dohitela, če ne prej, pa ob koči na Gori :)

20 metrov od rampe naprej  :)

200 metrov od rampe

Gremo naprej, skupina je bila še množičnejša, nad Šišernikovimi travniki vidimo na daleč skupino treh, ki se na veliko fotografirajo ;)
Ja, to so naši kolegi, kateri so prišli iz okolice Žalca, že lansko leto so bili z nami in tudi tokrat niso želeli manjkati. Po stiskih rok izmenjavi daril in skupinski fotki :) gremo naprej. Mednarodna zasedba je nazadnje obstala  pred zloglasno rampo in zmolila oče naš, za vse “norce na biciklih” v tem dnevu. Potem pa vsak po svojih močeh, do vrha v tekočih metrih ni več daleč, če damo zraven pa še višinske metre je preklemano daleč še.

Olajšanje

Kr slikali bi se ;)

Gasilska na vrhu Uršlje gore, piše se leto 2014

Na vrhu so vse muke pozabljene, ko zasedemo mize in se nastavimo sončnim žarkom. Tokrat je bilo prijetnih 13 stopinj, ne bo pa brez oblačka, tudi vetra ni bilo. Res nagrada za preliti znoj. Sam sem tokrat fotkal, kot še nikoli in ravno zato, je odpovedala spominska kartica, katera je že šla služit novemu lastniku. Zapomnila si je pol poti ostalo škljocanje je bilo zaman. In tukaj “vletita” Polona.Si in Bojan, katera sta zaslužna, da nam bodo tudi letos ostale fotografije za spomin na zadnjo in hkrati eno boljših skupnih tur.
Prihodnje leto pa spet, 31.10 2015, aja, na soboto pride ;)

Biciklistični pozdrav

FOTO UTRINEK

Šrotnek 2

Šrotnek 3

Naravske ledine


Tik pod vrhom

…ka pa je :)

Čaj z limono

Bravo Polona

David prvič z nami

Tudi Primož…kuža na levi ni njegov ;)

Dušan, Teo in Matejtahitratrojka :)

Laško & Union


Malica za Savinjčane

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Slovenija, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 1 komentar

Krejanov memorial 2014

22.09.2014 ob 10:39, avtor deejay

Pred štartom

Že tradicionalna kolesarska prireditev Krejanov memorial, je bila do sedaj vedno prva v vrsti v sklopu Jesenskih srečanj, katera se dogajajo na Prevaljah. Tokrat je bilo drugače, Jesenska srečanja so bila že zdavnaj mimo, ko smo se pognali v breg :)   Glavni in dežurni krivec za to je bilo vreme. Prva napoved kolesarjenja je bila 6.9, druga 13.9 in tretja 20.9 2014. No tale je obveljala, hvala bogu  , še enkrat pa se je izkazalo, da gre zares v tretje rado, kaj rado, kot po maslu :)
Kljub prestavljenem terminu je ob 11.00 svoje konjičke za “roge” držalo 27 deklet, punc, mamic, babic in pa 170 dedcev :)

Uradno se prične čas meriti v naselju Pod Gonjami

Po pravici povedano, smo na Krejanov memorial čakali, kot pes na kost, na Koroškem je namreč z ukinitvijo Koroškega pokala v vzponih naenkrat zazevala luknja, ampak, ni panike, veseli smo lahko, da še imamo to pravo, pristno prireditev, na kateri   pač ne smeš manjkati.

Kr strmo za začetek :)

Nad pd. Rojak – om

OK, kot je zdaj že v navadi , se v strjeni koloni zapeljemo po glavni cesti  do naselja  Pod Gonjami, kjer se zasliši pok….pk :) štart.
Tisti prehod pod železniško progo naenkrat postane premajhen…hja….vsak bi rad čimprej skozi….da si izborimo najboljše   “štartno mesto” :)
In spet je enako, menjalniki pokajo, diha se preko maximuma, nekateri že kar na začetku preklinjajo,  pojma nimam koga in zakaj….no, da ne bom krivičen do nekaterih, kateri se od pričetka do konca pripeljejo z nasmeškom na obrazu, ko pripeljejo v cilj s polnim bidonom in rdečimi očmi :)
Ja, za to so krive postojanke, katere nastavijo  lokalni kmetje ob sami trasi. Letos so se med domače dobrote pomešale tudi čokoladice :)   Zanimivo in okusno

Palček išče štiriperesno deteljico :)

Pot nas vodi, kot vsako leto pod vznožjem Brinjave gore, tukaj je selekcija že narejena, na samem vrhu, kjer lahko malo zadihaš do naslednjega “rukerja” pa “palček v travi :)
DA dobiš defekt, se še nekako zližeš, tokrat ni bilo sreče, ni bil defekt, ampak je spustil najšibkejši člen na verigi… bi še šlo, mi pravi, če bi našel tisti k…. členek, tako pa je prepuščen na milost in nemilost, ampak pazi, nekdo, se je ob neznanem času pojavil ob njem, mu poštimal verigo in odšel neznano kam :)   kar pomeni, da je v cilj pripeljel, kot da se ne bi zgodilo nič, ok, prsti na rokah so ga izdajali, da se je igral in šaril po “mašini” :)

Gasaaaa

Vreme je bilo tokrat že skoraj kičasto. Tega res nismo bili vajeni, saj je na sami podelitvi bilo pošteno vroče. Hja, morda tudi zaradi deklet, katere so bile , po oblačilih sodeč, še vedno v juniju, ko smo imeli teden dni  nad 30 stopinj  :)

A mi paše :)

Kot vedno je bila tudi tokrat še najbolj zanimiva podelitev. Katera je hkrati sprostitev in nagrada za premgano pot. Mimi je poskrbel za glasbo, mični gospodični in podelitev priznanj najboljšim in praktičnih nagrad, katerih je spet bilo za en mali, bivalni kontejner :)

Srečnež

Srečnica

Tudi dva bicikla sta dobila nova lastnika, zdi se mi, da sta ostala celo kr doma in nista romala v daljne kraje, kot se je to že dogajalo ….
Najhitreje sta s progo opravila Teja iz Žerjava in Rok , pravi, da je iz Slovenj Gradca ;)   Rok je postavil tudi nov mejnik, 58.02 minute.

Rok  za najhitrejši čas dobil nov kolesarski dres, zelo zadovoljen, vsaj po nasmehu sodeč :)

Za konec   tokrat ne bi preveč dolgovezil, verjetno se lahko zahvalim kar v imenu vseh sodelujočih….HVALA organizatorju za še enega odlično izpeljanega “Krejana”, hvala Berniju, da je pir bil tokrat hitro na mizi :)   in lepa hvala vsem, da ste si vzeli čas v soboto in prireditev naredili takšno, kot mora biti…<fantastično ;)

V zameno za plac, eno fotka ;)


Biciklistični pozdrav

REZULTATI


FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | Brez komentarjev

S kolesom na sončni zahod

27.08.2013 ob 20:32, avtor deejay

Uršlja gora ,osamelec, ki kar kliče, po obisku, ko enkrat zagledaš vanj. Za nas, ki živimo pod našo Urško ni nič čudnega, če jo obiščemo tudi po nekajkrat na leto. Peš ali pa s kolesom.
Ob zadnjih pomislekih, kam se spraviti na kolo, se mi je utrnila misel za na goro. In to za kolesarje ob nenavadnem času. Grem na sončni zahod, katerega sem že ničkolikokrat spremljal, vendar, nikoli s kolesom.
Na “oglasno desko” dam ponudbo, če bi šel kdo z menoj. In samo Duca-nu so se po glavi podile enake misli , kot meni :)
Dobiva se ob 18.00 uri na Naravskih ledinah, on štarta s prevaljške strani, jaz z Raven.


Cilj se še koplje še v soncu

Ob uri štarta še vse pod kontrolo, sonce še visoko na obzorju, bolj je šlo proti vrhu, bolj hladno je bilo, soncu pa so že pojemale moči. Srečava se na Ošvenu. Ob klepetu sva na vsem lepem že nad Naravskih ledinah.
Duca še nekaj časa z menoj, potem pa po svojih močeh….šviccc naprej.

“Smuč koča”

Počaka me pri zloglasni rampi, ja tam, kjer iz ceste nastane “zid”. Še vedno velja, da ga v enem zamahu prebiciklirajo samo najbolje pripravljeni. In Duca je tokrat zmogel, v enem zamahu premagati 1, 5 km ceste in več kot 250 metrov višinske razlike. Svaka čast !!
Sam poskušam po svojih močeh, ampak ne gre, par deset metrov pod180 stopinjskim ovinkom sestopim, tišim kolo,  kot smo ga svoj čas v Dravogradu :)

Malo poziranja nad Šišernikovimi travniki

Pri klopci spet sedem na bicikl, sedaj spet gre, a ne za dolgo, sestopim drugič, vse je tiho, ptice so že zasedle svoja mesta za prenočitev :) Slišim svoj utrip srca, pumpa dela sto na uro…

Stena…bufff :)

Nič hudega, se tolažim, nisem edini, ki v spopado s steno sestopi, tudi precej povečan pulz v tem primeru ni nič nenavadnega.
Na zadnji ravnini, kjer nam križajo pot pohodniki s Križana spet poskušam, tokrat gre, počasi, vendar gre.

Vrh je viden, gremooo

Ko prispeš do zadnjih ovinkov, veš, da si zmogel, da je gora premagana. Prepoten si, čeprav po malem piha, čeprav ni hudo vroče. Na vrhu si slečem majico in jo dam sušit, ja, še sreča, da imajo na vrhu “štrike” za perilo sušit.
Duca je že na mestu, za šankom.  Z gazdo v domu malo podebatiramo, ruknem “kratkega” in hitro ven. Sonce se zna hitro skriti.

Na eni strani vzhod lune….

Duca se medtem že odpravlja v dolino, ni toliko opremljen, kot jaz. Domov bi rad prišel še po “svetlem” .Sam sem tokrat vzel s seboj bicikl-reflektor, da ga preizkusim v tapravi temi. Temni se hitro, naredim še par posnetkov, palim svetlo in gasa v dolino. Zahvaljujoč lučki je spust ne preveč zahteven.

…na drugi zahod sonca

Sem ga pa kiksnil, ker s seboj nisem vzel prozornih šipic za očala. Z zatemnjenimi očali pač ne bo šlo.
Mušic pa, huh, kot še nikoli :)   Še naslednje jutro so mi padale z oči , dobra šola za prihodnjič :)
Zahod je osvojen, s kolegi pa smo že v dogovoru, da ga naslednjič mahnemo še na vzhod, s kolesi seveda…
Več nas bo….bolj svetlo bo ;)

Lučka je parajt, jaz pa tudi ;)

Biciklistični pozdrav

….in še mala opazka, v sklopu Koroškega pokala v vzponih, bo v soboto, 31. avgusta ob 11.00 uri, preizkusite svoje zmožnosti ;)


Voziti v temi z gore…neprecenljivo, kljub mušicam :)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 3 komentarjev

Tišim picikl !

9.07.2013 ob 08:58, avtor deejay

V slovenskem jeziku bi se lepše slišalo “potiskam kolo” :) , ampak mi na Koroškem ga tišimo. Tišimo ga, če dobimo defekt, če nam zmanjka moči in sestopimo, tišimo ga lahko do bližnjega bifeja in iz njega :)   ….. in končno, tišimo ga zato, ker so brihtne glavice v Dravogradu prepovedale promet s kolesi skozi mesto :)


Skozi Lavamind, kateri je del Dravske poti se še peljemo

Ja sliši se naravnost absurdno, ampak tako je, s piciklom je skozi center mesta prepovedana vožnja s, na kar opozarja znak. Lahko se peljete  z avtom, tovornjakom, motorjem, buldožerjem če hočete, s piciklom pa nikakor. No ja, razen če tvegate, da vam možje v modrem ne izstavijo položnice, kar se je že tudi zgodilo.

Skozi Dravograd pa že tišimo :)

Da pa to ni vse, je potrebno dodati, da je Dravograd del Dravske poti, katere se prične v italijanskem Toblachu in se konča v hrvaškem Legradu. In verjeli ali ne, edino mesto od xy mest  , katere srečate ob poti v katerem je potrebno sestopiti….in tišati
In zdaj še ena zanimivost, krivcev ni :)

Tisti, ki bi lahko privzeli krivdo nase in rekli zaj ….  smo, bomo poskušali urediti zadeve, se mogoče na skrivaj nasmihajo in si mislijo svoje.
In prav zato je Peter Zajc, kateremu ni vseeno ali tišat ali gonit :) vzel stvar v svoje roke in organiziral akcijo Tišim picikl. Tokratna je bila tretja po vrsti in prav fajn je videti ljudi, kolesarje, ki to akcijo podpirajo s tem, da se ji pridružijo in složno tišijo picikle skozi Dravograd.
Akcija poteka vsako soboto ob 11.00 uri, kjer se udeleženci dobimo pri Traberku, se sprehodimo, po predpisih do občine in nazaj na štart :)


Peter nam pove za kaj se gre

Tokrat so nas na sredi Dravograda pričakale kamere, ja akcija pač postaja vse bolj odmevna in prav je tako, naj se ve, kakšni “šalabajzeki” pri nas odločajo o stvareh, katerih se njih, verjetno sploh ne tičejo. Ti, ki so nasprotovali piciklarjenju čez Dravograd, stavim, da nikoli niso videli picikla, no, če so ga že videli, pa verjetno še niso sedeli na njem.


CNN, NBC in KTV Dravograd, pričakala nas je županja ?

Sedaj so na občini uredili obvoz, ga tudi označili. Ampak ta obvoz je grozljiv, tudi zato, ker se peljete direkt mimo mrliške vežice in pokopališča. Ne predstavljam si, da je takrat ravno pogreb ….eh ne bom o tem…..


Samo tega ne…

Rad bi še napisal, da sem do Dravograda prišel z avstrijske strani. “Kamnolom” iz Raven proti Dravogradu (magistralka Ravne – Dravograd) postaja vsedalje hujši. Je bil pa zanimiv pogled v Lavamindu, kjer kar mrgoli kolesarjev. Kolesarska steza do nekdanjega mejnega prehoda je lepo očiščena, takoj na naši strani pa ….katastrofa, ko pomisliš, da bi raje picikl tišal, kot pa gonil….tako da, tišanje se lahko prične že tukaj :)
Pridružite se nam tudi prihodnjo soboto

Biciklistični pozdrav ;)

FOTOGALERIJA TIŠANJA PICIKLA

(foto by; dEE & Matej)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju | 12 komentarjev

10. Ravensko kolesarjenje /foto/

31.05.2013 ob 12:25, avtor deejay

Obvezen vpis za evidenco

Vreme se je kot kaže sedaj skregalo z vsemi, no skoraj vsemi. Nas, kolesarjev se je usmililo. Ali pa se mogoče končno dobro z dobrim vrača. Ves teden pred soboto je deževalo, napoved ni bila nič kaj vzpodbudna, tudi za napovedan dan kolesarjenja. Ampak smo verjeli, da mogoče pa le ne bo dežja, na sonce niti pomisliti nismo upali…. ampak pazi, ravno slednjega je bil največ na soboto, ko se je pri nas odvijal Teden športa .


Poslanica našega precednika :)

In proti vsem pričakovanjem se je zbralo preko 60 udeležencev, kateri so se odočili, da bodo to nedeljo namesto župce imeli  na jedilniku testenine. Te je namreč dobil prav vsak, ki je prikolesaril do cilja.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 2 komentarjev

Zimska pravljica ali s kolesi po snegu Vol.VI.

21.01.2013 ob 12:44, avtor deejay

Idilično

Zadeva postaja tradicionalna, kdo bi si mislil, razen mene in še dveh ;)
Tokratna je bila šesta po vrsti, vedno v snegu, vedno pri minusu. Ja, tudi to je čar zimske pravljice. Ne predstavljam si, da bi jo imenovali zimska in šli na kolesa po makedamski podlagi ali še slabše ob travnikih, kateri niso pokriti s snežno oddejo….
Tudi zato smo prvi termin prestavili, ampak ne za dolgo, samo slabe tri tedne je bilo potrebno počakati, da so veze uredile zveze in kolesarjenje po snegu se je lahko pričelo.

Zbor za Zimsko pravljico v Comi na Ravnah

Zbirno mesto v središču Raven je bilo pri Comi, osem se nas je našlo tukaj. Enega, pardon, eno pa smo pobrali na Prevaljah. Ja, tudi tokrat smo imeli žensko družbo. In če je bila lani ena in edina najmlajša, je bila letos ena in edina najstarejša….ampak o tem samo na privat ;)
In po prvem intervjuju za lokalni radio in tv na cilju, je bila z našo družbo in s seboj zadovoljna, to pa tudi nekaj šteje…

Naša četica ;)

Kot je že navada, je bil prvi postanek pri Stanku, tudi tokrat nas ni razočaral, pa tudi mi njega ne, saj smo mu na koncu v steklenici pustili za mušter antibiotika. Pač prijazni in olikani ;)

Stanko na mestu, mi pa tudi ;)

Smer ture  je bila proti Brinjevi gori. Sliši se srhljivo, pa to ni gora, je “pukl” med Ravnami in Prevaljami, kateri ima na vrhu manjšo cerkvico z zvonovoma, idealno  za krajši pohod in cinglanje z zvonovi, kateri ti menda dajo zdravje in srečo.

Juhu…

Mi smo se peljali pod njo in zavili preko Breznice proti Strojni. Odveč je govoriti, da smo si vsake toliko časa dali duška in se spustili preko nedolžno belih travnikov in preizkušali, kako se obdržati na biciklu po snegu, brez, da bi držali za krmilo :)

Testing, testing, testing :)

Vsake toliko časa je sledil postanek, da smo se prešteli, kakšno zapeli in gasa naprej  ;)
Tokrat smo ostali skorajda brez spomina na turo. V mislih imam fotoaparate, ki so se prehitro predali in zaprli leče…za vedno :)
Zdaj se je izkazalo, da ni slabo, da ima tudi telefon kamero, s katero smo prišli do konca in zabeležili nekaj malega za spomin na našo mladost :)

Je še kdo srečnejši kje…

Pred samim štartom so nas tokrat na cedilu pustile tudi kmetije na obronkih Šentanela, ampak spet smo uporabili veze in klic v sili, kateri je samo vprašal, kaj vam pripravim in koliko vas je :) Tako se stvari streže, bravo mojster.
Na turistično postojanko nas Šentanelom , kjer smo se tudi utaborili smo kolesarili cca. 3 ure, ravno prav dolgo,da  je golaž dobil svojo obliko in da je mošt dozorel že v drugo.

Turistična postojanka nad Šentanelom

Posedli smo se v prijetni brunarci, kjer so nas pričakali tudi tisti, ki si na kolo niso upali, oz. tisti, ki so prinesli zdravniško spričevalo. Tako nas je bilo na koncu srečnih trinajst.
Čas, ki je na voljo, da kakšno rečemo vedno mine prehitro. Tudi tokrat ni bilo nič drugače in spet je bilo potrebno pod vprego dati koze in hojladrija preko travnikov v dolino.

Saj gre

Tukaj smo se malo izgubili, saj smo šli v treh skupinah, sicer je vsaka skupina našla svoje zatočišče, pa vendar nas je nazaj grede ujela tema. Ja v prihodnje bo poleg toplih oblačil potrebna tudi lučka, ki te bo varno spravila domov.

Treba je še omeniti, da je tudi tokratna udeležba bila mednarodna, saj je s Šoštanja tudi tokrat prišel Danilo, kateremu je bila to že, hmm mislim, da peta tura. Ja, kjer je fajn, je pač fajn.

Naš šef in njegov šef ;)

Pohvaliti je potrebno tudi kurirja našega pokojnega Maršala, g. Sedovška, kateri nas je prijazno sprejel  in nam naredil odličen golaž, potrebno je potrepljati po rami tudi letošnje nove tri udeležence Marto, Robija in Dušana….ostali smo že itak inventar in imamo svoje številke.
Za vse tiste, ki so kolebali ali bi šli ali ne, pa za pokušino nekaj fotk. In ne jokat, nič še ni izgubljeno, konec letošnjega leta, če bo sneg spet krenemo, še številčnejši, še bolje opremljeni….še vedno velja tisto, več nas bo, boljši bo.

Odličen golaž s kruhovim cmokov

After…v dolini :)

Hvala vsem za udeležbo in za še eno pisanje Zimske pravljice, fajn je blo

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 6 komentarjev

Kraljevi vzpon na Uršljo goro 2012

17.09.2012 ob 13:43, avtor deejay

Pod Peco že dolgo počiva kralj Matjaž. Pod nam bližnjo Uršljo goro pa smo včeraj dobili novega kralja in kraljico, ki pa ne počivata, ampak gonita :)
Včeraj se je namreč zgodil prvi Kraljevi vzpon na Uršljo goro in če je kraljevi, si prvo uvrščena med moškimi in ženskami prav gotovo zaslužita ta naziv.

Zadnji napotki pred štartom

Borut in Veronika sta bila prva, ki sta osvojila vrh Uršlje gore s štartom v Športnem parku na Ravnah. V 17 kilometrih premagati 1390 višinske razlike, pač ni kar tako.  In s to hudo preizkušnjo se je prvič pomerilo 32 kolesarjev, kateri so se upali spopasti s tem izzivom.

Tik pred štartom

Pot jih je vodila iz Raven proti Navrškem vrhu, mimo Podkraja in po cesti do Naravskih ledin in zloglasne rampe. Prav vsak, ki je to že poskusil ve, da je od rampe naprej “jeba” , vsi tisti, ki še tega niso okusili, pa imajo še vedno ,da preizkusijo svoje moči. Od same rampe, pa do vrha je “piškavih” 1,2 km. Za marsikoga pa težjih, kot predhodnih petnajst. Tukaj se diha na škrge, ko že misliš, da si opravil, se izza naslednjega ovinka spet pojavi pred teboj stena , katera ti ne da dihati vse do vrha.

Dvoboj tik pod vrhom

Tokrat so z vzponom opravili vsi prijavljeni in prav vsi si zaslužijo čestitke, bravo fantje in dekle ;) Podelitev priznanj je potekala malo nižje in sicer pri koči na Naravskih ledinah.

Najboljši si zaslužijo najboljše ;)

Za naslednje leto organizator Zveza športnih društev Ravne planira vpis vzpona v koledar prireditev, kar bi prispevalo k temu, da se na preizkušnjo prijavi še več ljudi in preizkusi kje je meja njihove vzdržljivosti. Vsekakor prireditev vredna vašega preizkusa

Kroni za 2012,  sta bili podeljeni Borutu in Veroniki

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA VZPONA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 5 komentarjev

Krejanov memorial 2012

9.09.2012 ob 18:27, avtor deejay

Pa ga imamo, sedaj tudi na Koroškem. Praznik kolesarstva v pravem pomenu besede. Če v bližnjem Pliberku vzamejo dopust za “jormak” ga mi vzamemo za udeležbo na Krejanovem memorialu, kateri je bil letos že dvanajsti po vrsti. Le kje je še tako, da je praktičnih nagrad toliko, da jih na koncu še ostane, da se na krožno progo dolžine cca. 30 km poda preko 300 parov gum :) , ter da se na koncu prireditve podeli kar tri kolesa. Verjetno mi boste pritrdili, da je vse to možno le pri nas, na Prevaljah, na Koroškem.

Pol ure pred štartom, skoraj prazno …

Letošnja prireditev se je zame pričela z opozorilom. Dan pred tem sem namreč nameraval s tamalim eno rundo do našega Ivarčkega pod Uršljo goro. Pa se je zgodilo, z razlogom seveda, že po nekaj sto metrih mi je namreč utrgalo verigo. Če ta dan ne bi šel, bi se mi to priredilo na praznik, kar bi bila zame katastrofa. Še v istem trenutko skočim do trgovine Enduro na Prevaljah, kjer mi je Fonza z nasmehom to težavo v hipu odpravil… hvala Fonza  ;)

… in dvajset minut kasneje :)

Trgovina Enduro je bila letos tudi prvič organizator prireditve. In prvič je bila prireditev uro prej, kot ponavadi, bi vam napisal zaradi česa, pa raje ne bom, lahko samo ugibate :)
Še dobre pol ure pred pričetkom je bilo nekaj malega kolesarjev, bolj se je ura bližala deseti, bolj se je polnil prostor, ki je bil namenjen za štart. tik pred štartom pa, …. ja lepo je videti tolikšno množico nasmejanih kolesarjev, katerim je cilj prevoziti progo in biti del družabnega kolesarskega dogodka.

MtbKoroška trojček…

Tokrat, sem si zadal za cilj prevoziti progo prej, kot v uri in pol, podoben cilj je imel verjetno tudi Nace, s tem, da je tiste pol urce črtal. In uspelo je obema. Nace pa je tudi postavil nov rekord proge, ki tokrat znaša 58 minut in prav toliko sekund. Mimogrede je padlo tudi nekaj stav. Tale se mi je zdela še najbolj posrečena. Mali Žan si je za nagrado, ker je progo prevozil v limitu, ki si ga je zadal, zaslužil novo čelado. Bravo Žan ;)

Nasmejan tudi, ko še ni vedel, kako se bo izteklo ;)

Same trase ne bi opisoval več, sem jo že dostikrat, bolj mi je šlo po glavi, kako se držati nekoga, ki mi bo pomagal, do mojega zastavljenega cilja. In ni bilo prav težko. Pod obronki Brinjave gore nas je sonce precej ogrelo in komaj smo čakali, da pridemo v prijetni hlad in ” ravnino”, katera nas vodi skorajda do vrha Strojne. Tudi letos navijači niso zatajili, bili so na svojih mestih. Oboroženi kot vsako leto, so ponujali dobro domačo kapljico. Vsake toliko časa, ko smo pokukali iz naravne sence, smo s samimi pogledi po bližnjem hribovju dobili “šus cukra” v žilo.

Mimo domače okrepčevalne postaje

Božansko je izjavil sotrpin s katerim sva “odbincala” do Žirovnikovega hriba. In pred tem podebatirala leta njegovega učenja, tam na Strojni.  Malo pred tem pa spet tista osmica, ki mi ne da dihati :) Spustil sem se za njo in, saj veste, dol  lahko pelješ kolikor si upaš….ja pa je šlo mimo, tako, da so bili “pufi” do Teje in Maye poplačani ;)

V daljavi Strojna …

Zanimivo, da sem v tolikšnji masi kolesarjev kar nekaj časa bil osamljen jezdec, vsaj pri spustu, pred menoj nikogar, za menoj prav tako ne, če ne bi poznal poti, bi se že ustrašil,da sem zgrešil cesto…

Ko se enkrat “prilepiš” se je fajn držati, kolikor se le da :)

Prihod v cilj, že sto jih je bilo na cilju, nekaj popraskanih, nekaj izmučenih, nekaj nasmejanih, prav vsi pa zadovoljni, da so na cilju. Sedaj je potrebno zasesti mizo na podelitvenem prostoru. Tukaj se je sedaj jedlo in pilo, ob tem pa smo bili priča zanimivi podelitvi praktičnih nagrad, katerih ni in ni hotelo zmanjkati. Na koncu jih je še ostalo. Tudi sama podelitev priznanj najboljšim je minila v sproščenem vzdušju.

Zelo prijetno vzdušje na cilju

Podeljene so bile medalje najboljšim po kategorijah, pozabili niso na najstarejšega in najmlajšega udeleženca….starega lisjaka Slavka že poznamo, če pa omenim, da je najmlajši imel le pet let in pol….vse čestitke. Da pa nismo bili le na cd- jih, je zato poskrbela soseda Eva Boto in nam dokazala, da je resnično iz pravega testa.

Eva Boto na Krejanovem memorialu 2012

Najhitrejša med moškimi in ženskami in najmlajši in najstarejši udeleženec, razlika + 70 let

Vsi prisotni so osupnili tudi, ko jim je ” palček ” v spremstvu soplesalk prikazal novo zvrst plesa, tako imenovani bio-elektro dance :)   Podeljena so bila tudi tri kolesa, med moškimi , ženskami in vsemi tistimi, ki smo se udeležili vseh memorialov, do sedaj…in še in še

Premierna uprizoritev bio elektro dance plesa ;)

In dodati za konec…..ja nič, bom kr ponovil besede nekdanjega učitelja iz Strojne…zame je bilo božansko, razgledi med potjo in pogledi na cilju :)   vsi ostali, pa lahko to opišete s svojimi besedami…bojim se le, da nas organizator ne bo preveč razvadil. Komaj se je končal in že se lahko veselimo septembra 2013, kjer bo zapore ceste zaradi….ja, nas kolesarjev ;

Biciklistični pozdrav

REZULTATI SKUPNO

REZULTATI KATEGORIJE

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Slovenija, Zabava, mtbkoroska-novice, Šport | 4 komentarjev

« Starejše objave Novejše objave »