site statistics

Smo na biciklu…

Strava

Potepanja

Arhiv

free counters
unique visitors counter

Koledar

Junij 2021
P T S Č P S N
« Sep    
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  

K24 ultra trail

13.08.2019 ob 14:03, avtor deejay

Beseda TRAIL v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne pomeni prav nič. Je ni, ne obstaja, kar je navsezadnje še najboljše. Trail bi si namreč lahko vsakdo razlagal po svoje. Govorim o ljudeh, ki le te traile “lavfajo” , hodijo, hvalijo in navsezadnje preklinjajo :)
Kako si sam razlagam to besedo, recimo na kratko bi si kar sposodil Avsenikovo, Po klančku gor, po klančku dol :) po  deželici zeleni.  Če pa dodamo še brezpotja, stezice, je to – to. In naša prelepa Koroška je prav ustvarjena zato. Če pa vmes posežejo še “tapravi ljudje”, nastane K24 ultra trail. Ime nosi po hribovskem izzivu, kateri je za tistega, ki se ga “loti” prava preizkušnja. Seveda ni prav za vsakega, ampak za fizično in psihično najbolj pripravljene.

Zjutraj okoli šeste, 10.08. 2019 – Črna na Koroškem

Pred štartom…malo je vroče, malo mrzlo :)

In da ne bo samo extreme trasa, so dodali še polovičko, 50 kilometerski trail z 2600 višinskimi metri, “ta hudi” jih ima še enkrat toliko. Sam sem se odločil za krajšo traso.

Na 100 km preizkušnjo so se najbolj pripravljeni podali  v petek zvečer, mi smo  pognali na pot naslednji dan “zguoda zutra, taj ko še ta eni trdo spijejo ” bi zapel Kamnikov Milan. Zjutraj še na hitro dupla kava pri Urški, malo zaradi navade, malo zaradi vznemirjenosti. Bil sem že na ničkoliko kateri prireditvi, kolesarski, tekaški, ampak toliko strah spoštovanja pred neznanim ni bilo še nikoli. Vse to je trajalo do štarta, ko je zadeva stekla je vse skupaj izpuhtelo in se naselilo v druge :) Vsaj po pogovorih sodeč, je bilo kar nekaj takšnih, kateri so morali narediti prisilno pavzo s počepom :) In če bi ga v trenutku vprašal kaj počne, bi dobil verjeten odgovor, da izvaja strečing :)   strokovno ;)

Končno, zagrizemo v breh ;)   kk že gre tista..v breh ni greh

Naša četica … ko še nismo vedeli kaj nas čaka

Naša četica pa je zakorakala meni neznanim potem naproti. Ali je to prednost ali slabost ? Zame je bila prednost, ta hrib iz Črne proti Najevski lipi je bil po vseh opisih kolegov in kolegic “hud”. Se pravi štajga, ki ne popušča, po pravici povedano sem bil pripravljen na grizenje kolen. Pa se to ni zgodilo, hvala bogu. V tem primeru je bilo nepoznavanje terena prednost :)

Pri Najevski lipi

Čeprav je bila pri materi vseh lip ura okoli osme zjutraj, je sonce že neusmiljeno pripekalo. Prva postojanka, Red Bullov kaj pa vem kaj, oklepnik, potujoči disco, v glavnem AC/DC nažigajo na polno, toči se pijača, mize obložene s sadjem, zelenjave mislim, da ni bilo :)   skratka, skorajda ni da ni.

Pudgarsko  in oštarija rdečega bikeca :)

Pohodne palice so mi bile v napoto, zato support, kateri je skrbel za snemalca, te pospravi v svoj “kuferang” js pa predvsem lahkih nog naokrog proti Smrekovcu :)
Od tu vsi pričnejo tečt, tečem tudi sam, saj gre, lepo počasi, lagano. Prej skupine se prično redčiti, nastajajo prve selekcije. Sam sem v skupini petih, šestih ljudi. Ko se ravnina dvigne, korak zastane, hitrost se zmanjša.

Ne boste verjeli, Črno jezero je v resnici ČRNO, nekje nad Črno :)

Rinemo proti Smrekovcu, tu gre za za slikovite potke, tla ponekod fajn razmočena. Iz tega sledi sklepanje, da če kje,  se bo to zgodilo na Smrekovšem pogorju. Kapnila zadnja kapljica vode, ko je že drugje po svetu dolgo ne bo več :)
Sam greben Smrekovca izgleda kot v pravljici. Neskončni travniki obdani z gozdovi, po sredini teh travnikov pa zastavice, ki kažejo pot, da ne zaidemo.

Smrekovško pogorje

Kolega z dolge preizkušnje, žeeeejen

Ko se ustavim, da naredim par fotografij se iz smeri Bele peči prikaže “dolgoprogaš” . Ne zgleda ravno spočit, jasno, za njim je že 9 ur teka, hoje, hribolazenja.
ko ga povprašam, kako mu gre, me hitro prekine in vpraša če imam kaj viška vode, tekočine, da poplakne suha usta. Postrežem mu z bidonom, težko spravi prvi požirek vase….

Poskusi s tekom, ampak je vročina naredila svoje, s hojo ga dohitim

Ko greva skupaj proti “štempl” postaji na vrhu Smrekovca, ga še enkrat povprašam, če bi vode, “potem jo pa ti ne boš imel”  njega je začelo skrbet zame, ko sem bil čist ok, on pa že dosti izmučen. Razložim mu, da do “bifeja” ni več daleč, da bom tam dotočil. Šele potem mi izprazni bidon :) js vesel, on pa tudi :)   Malo pod vrhom ga pričaka punca, potem nekak steče lažje, razumljivo, tudi meni bi ;)

Na vrhu Smrekovca (1577) je nadzorna točka, fantje in dekleta  pošiljajo podatke v dolino, kjer so se objavljali na velikem ekranu, spremljevalci pa so lahko le-te na štartno-ciljnem prostoru spremljali v živo.

Ob spremljavi mu gre hitreje

Ker sem proti točki le občutil malo žeje, me na vrhu reši eden od kontrolorjev :)   Ravno si je hotel odpreti pivo, ko ga verjetno pogledam, kot svetnik sveti Evzebij :)   sam svetniški sij mi je manjkal. Bleknem a mi daš prosim en šluk :)    Itak, a boš celega, … ne , ne, sam en požirek….uh, kako je to pasalo ….z užitkom se spustim proti koči na Smrekovcu, kjer sem vedel, da je “tank stelle”  za nas udeležence, plus odprta koča. Mimgrede še srečam Jana, kateri bi, če bi šlo vse kot mora bil že daleč pred menoj. Pa ga je ustavila bolečina in je moral brzdati konje. Mu samo omenim, da se mi mudi na pivo in ga vprašam, če bo on tudi enega :)   Vprašanje je bilo v tem trenutku skorajda provokativno, v glavnem, ko je prispel do koče je bil pir na mizi :)

Evo to, vrh Smrekovca

Hvala za pivo odrešitve ;)

Se še malo popasem med polnimi mizami dobrot, ruknem eno banano namočeno v sol, je bila ta dan tako popularna, kot par dni prej gin-tonik. V glavnem se splača poskusit, ok, prvi občutek bo malo poseben, ampak ko se navadiš, bi jedel samo to. Prava stvar za takšne stvari.

Pri koči na Smrekovcu, živo, kot na sejmu

Zapustim Smrekovec in smer Sleme. S kolesom mi je pot znana, pešaka pa je še nisem okusil kdaj. Ker se vmes malo poklepeta, pot kar hitro mine. Mogoče en dolg premislek, ko med potjo vidim v daljavi Uršljo goro…bemtiš, še tja gor bo treba.

Uršlja gora,  tam daleč, bo treba gor

Mimo Slemena proti Ciganiji

Na Slemenu dotočim vodo, malo poklepetamo in gremo naprej. Naslednja postaja Križan, pot do tja mi ni predstavljala kaj veliko težav, večina hoja, nekaj malega pa počasen tek.  Pri Križanu je živo, pije se in je :)   celo palačinke imajo tu, pašejo, sto na uro. Na vrh pa še vseeno sladico tega dneva, banano namočeno v sol .
Pot mi je od tu poznana tudi peš. Okoli poldneva je bilo to, vročina ne popušča. Tu se prilepim za možakarja, ki nosi v roki litrsko plastenko Donata. Ni mi dalu miru, dokler ga nisem vprašal, kaj ima v njej :)

Postojanka pri Križanu, palačinke so bile odlične

In potem dolga razlaga, kako zdrav je Donat in nasplošno magnezij, sama ušesa so me. Dobim par napotkov, katere si shranim na ms :)
To pot sem prehodil že x-krat, ampak tokrat je bila najtežja do sedaj. Vročina naredi svoje, vse poteka počasneje kot sicer. Že z nogo prestopit večjo korenino ali bognedaj deblo je pravi podvig, ampak gre. Dovoljene so kletvice v lažji obliki, katere s pridom izkoriščam – o :)

Čez Šišernikove travnike, okoli poldneva …

Ko se že vidi vrh naše Uršlje gore


Ko iz kapelice ozrem cerkev, vem, da sem na vrhu, da mi je je uspelo tudi na Uršljo goro priti brez večjih težav. V sebi čutim en tak poseben občutek, še posebej, ko me na vrhu pričakata domača kontrolorja, domači ljudje na “tank stelle” in nenazadnje, ko šefica Sonja časti pivo na vrhu. Res lep , lepši, najlepšejši občutek…hvala vsem. In kot da vse to še ni dovolj, se od boga poslan pred menoj prikaže Igor, kateri sicer že sedem let živi na drugem koncu sveta, v Čilu. Tu se je spet izazala pravilna trditev , katero je že nekaj časa nazaj dejal Dani, da če kje, se pa na naši Uršlji gori ziher srečamo :)   Kar ostal bi tu, pa ne morem, če se hočem še naprej igrati v peskovniku K24 ultra traila, bo treba še nazaj v Črno. Bemtiš, kje je to, iz Uršlje se Črna namreč ne vidi, ampak, jo bomo našli :)
Spust proti Naravskim ledinam, tu pa spet na hitro en šluk.pir pavza. A lahko en šluk, vežda, vežda ..Kolesarski kolegi vršijo nadzor, nad, ma saj mi niso znali prav razložit, pač nadzor :)

Še nikoli ju nisem bil tk vesel, Marko in Natalija in enega in drugega sem po riti :) od veselja valda


Vse pod kontrolo ;)

Hladovina spet steče po grlu, se vidimo v dolini, vrnem, nekaj- kratno jim še namignem in že se izgubim med gozdovi v smeri Jazbine. Sedaj hoja navzdol postaja čedalje bolj težka. Ko prispemo v Žerjav nas pričaka še zadnja postaja pri Mrdavsu, ko sem spraševal kolega pojma niso imeli prav kje je to. Zdaj vem :) to je tam, ko je Pero pod drevesom, kjer en pobec nažiga na frajtonarco, kjer te stuširajo in kjer prijazni domačini poskrbijo še za dodatne osvežitve s tušom ob cesti. Plačilo, nasmeh in velik HVALA.

Iz Ledin proti Jazbini , Žerjavu

Zdaj sledi le še finale, ura kaže 43 km, čaka nas še “samo” 7 km in po grafu slabih 300 m višincev. OK, obveljala je le tista 7 km, višinci pa so dobili mlade. Jebela cesta so se skotili ko volkovi na Kočevskem :)   To pa začne delati glava :)   zgornja, ko sama sebi dopoveduje zdaj bo vrh, pa ga ni, malo še pa bo…ja če verjameš v Palčka Smuka. Skrili so ga, mi šine v glavi. Pri treh kosmatih piskrih marmelade, zakaj hudiča niso pod tem hribom naredili tunel, fajn ravnina, hladovina, ne pa da rinemu v breg, ki nima vrha :)

Jebeni asfalt proti zadnjemu vzponu, še bolj jeb…. :)

Kar pomeni, da tudi ko vidiš, da v hrib ne gre več, se ti po domače povedano “fučka za vse”.  Ker potem tudi dol nastajajo problemi, nič več ni tako lahko, kot se ti zdi. Paziš, da ti ne zdrsne, tudi sama pot ni tlakovana, podkovana, urejena. Đuro bi rekel, ” to je rok en roll navzdol” :)
Nekako le pridem do Črne in če sem iskren, se je še nikoli nisem tako razveselil, kot tokrat, škoda da ni bilo tam blizu nikogar, bi hiter ena al pa dve runde padle :)
Do cilja sedaj ni več daleč, samo še mimo medveda in smo v cilju, slišim ljudi, ko vzpodbujajo, slišim celo svoje ime, dajmo dajmo …noge se kr premikajo, sploh ne vem od kje mi še ta moč za finiš….prihod skozi cilj, olajšanje in hkrati zavedanje, da sem naredil nekaj, kar bi mi še par let nazaj bila znanstvena fantastika.

Še huje kot dolina smrti, tu te še mastercard ne reši :)

Poiščem senco,  pijača je že na mizi, požirek dva, čestitke sotrpinov, ves sem moker, kje je tuš, stopala vem, da niso ok, manjši žulj, na obeh nogah. Kar ni nič v primerjavi s problemi nekaterih. Ko poslušam te zgodbe, sem vesel, da sem svoje oddelal brez problema.   Mogoče tudi zato, ker sem si za sam cilj izbral pot. Nič kaj nisem razmišljal o času. V prvi vrsti je bilo priti naokoli, brez večjih problemov. Kot kaže sem tudi jedel in pil toliko, kot je bilo potrebno. Nič naštudiranega, nobenih planov prehrane, pitja tekočin, zgolj le po občutku, kajti to je bila zame sploh prva preizkušnja.
Če dodam še malo statistike, sem na 50 km preizkušnji zaužil okoli 6-7 litrov tekočine, pojedel tri gele in eno čokoladico, mislim 3/4 čokoladice :)   pojedel 3 banane z veliko soli, eno palačinko, pol limone, eno pomarančo, aja in popil slabe tri pire :) hladne z roso :) v času tekmovanja, se pravi na kratko, pridobil bi, tam od oka šest pik pri najboljšem sosedu :)

Jeba

Zdaj pa še malo pohval, graje tukaj ni, skratka en velik hvala vsem, ki ste bili del tako velikega dogodka kot je bil K24 ultra trail. Ko samo pomislim, ko se v našem klubu pripravlja tekma, koliko sestankov, usklajevanj, klicev, dovoljenj je potrebnih za takšno prireditev. Samo en velik poklon tistim, ki ste vztrajali, da je iz iskrice nastala ideja in da se je ta ideja spravila na  potke Pece, Olševe, Raduhe, Smrekovca in Uršlje gore.
Vesel in hkrati počaščen sem, da sem bil del tega dogodka, da sem v živo videl, kako potekajo takšne tekme, katere obiskujejo kolegi že kar nekaj časa.
Zdaj jih počasi začenjam razumeti….končno :)

Do te pa imam spoštovanje, trenutno na mehki vatici v vitrini pod ključem :)

Vsem tekmovalcem pa  čestitke, mislim, če bi bilo po moje, bi vse poklical na oder in razglasil za zmagovalce, potem bi javno pozval po ozvočenju, da je pijača zastonj za vse, pivo bi teklo v potokih, modri dečki pa bi še kar nažigali…..ampak, žal ni bilo po moje :)
In še to, upam, da ste vsaj enkrat izrekli kletvico v blažji obliki, če je niste, potem z vami prav gotovo ni vse ok :)

FOTOGALERIJA klik

Lahke noge vsem :)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Foto utrinek, Slovenija, miks, uršlja gora, Šport | 1 komentar

37. RKM Tri Srca Radenci 2017

6.06.2017 ob 18:19, avtor deejay

Da prvo razjasnim kratico v naslovu :)
Gre za rekreativni kolesarski maraton, katerega organizira kolesarska sekcija pri ŠD Radenci. Rekreativni pomeni, brez merjenja časa…uradno, neuradno si ga itak vsak ” merka “.

Ne gre za žegnanje biciklistov, ampak…

Rekreativni kolesarski maraton Tri Srca – Radenci

Gre za slikovit cestni maraton, kjer lahko uživate ob prelepih pogledih po okoliških gričih. Tam jih imenujejo Vrhovi. En kup jih je in opazovati jih je lepo, malo bolj zaj…. jih je prekolesariti, še posebej ob včerajšnjem vremenu, kjer je sonce neusmiljeno pripekalo. Ko si pa že prišel na ravnino, kjer bi lahko vsaj malo počival, pa ti je dal veter “vetra” :)
In spet si lahko bil boj sam s seboj.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Zabava, miks, vse o biciklarjenju, Šport | Brez komentarjev

BlackHole Maraton 2015

20.07.2015 ob 08:58, avtor deejay

Beseda “zirano” , pri nas med Peco in Uršljo goro pomeni še bolj noro od najbolj norega ….in prav tako bi lahko poimenovali letošnji štart Black Hole Bike Festa, kateri se je pričel z maratonom Črna lukna 2015.

Podpeca – Prizorišče Black Hole Maratona , sobota, 18.7.2015

Črna lukna je namreč edinstveni maraton, katerega trasa nas popelje v opuščene rove nekdanjega rudnika. In letos je bila ta črna lukna – zlata. Pa ne zaradi, v bližini živeče Tine Maze, ampak zaradi svojega hladu ;)  Ko te kar potegne iz peklenskih 30 + stopinj v svoj hlad na prijetnih 8 °C, ja ravno toliko, kot je bilo ohlajeno pivo po prihodu v cilj :)

Ampak lepo po vrsti, da se pisanje kar ne zaključi prehitro. Vse skupaj se prične že tedne prej, ko se prijaviš, pa pozabiš vplačati v predprijavi in te potem kolega spomni opomni, a greš :)

Če pa kaj paše tam zgoraj, dokaj zgodaj je pa to, to :)

U pismo….in potem par mailov, klicev, posedanj v bližnjem bifeju in zadeva je rešena, kot bi rekel…pač, nekaj rekel :)  Hvala Kalči
Na prizorišče v Podpeco se pripeljemo dovolj hitro, da parkiramo v VIP coni :)  Sledi dvig številke, pozdravi in klepet s kolegi, katere nisi videl že več kot teden dni :) posedanje ob kavici, ja tudi za to se najde čas, potem zlata vredni napotki starih, pardon, mladih mačkov  in že nastopi da se uštimaš na “gotof si” ;)

Tisti, ki so prvič, ja malo straha je čutiti :)


Drugi pa čist v izi ;)

Gotof si pomeni, da si na štartu, zraven  dvestotih, ki imajo na sebi, ob sebi, pri sebi ali na  biciklu lučko, brez te, pač ne gre v lukno. Mislim, saj gre,  se ti pa črno piše – dobesedno :)
Letošnji maraton je postregel z noviteto in sicer je bilo poleg dveh dolžin tras maratona, tudi trasa imenovana Perkmandelc, dolžina poti je bila tukaj dolga okoli 20 km in je prav tako vodila skozi rudnik. Z razliko, da je bila vodena, torej, brez prehitevanj in pametovanj, tukaj je imel glavno besedo Danilo in kolikor je bilo slišati, je bilo z njegovim vodenjem zadovoljnih vseh 35 Perkmandelcov :)

Še malo, čisto malo je rekel Andrej, nas miril, po zvočnikih pa AC/DC :)

Na štartu, kot vedno posebna energija, in ko se poženemo, se požene tudi adrenalin po žilah. Sprva po klancu navzdol in kasneje navzgor. In navzgor… in navzgor. Tokrat sonce ni naš zaveznik. Neusmiljeno  te boža, če hočete,  mrcvari,  tukaj ne pomaga skorajda nič , mogoče te bi rešil velik senčnik z bazenom in hladno pijačo, ampak haloooo, na Black Holu smo, tam se goni po najboljših močeh. Sicer pa , pogoji so enaki za vse, razlika je le v tem, da  si tisti, ki pride prej v cilj prej prvošči pivo, evo to je vse :)

Juhej juhej ….končno

Huh, kako že gre tista…v breh ni greh ;)

Med samo vožnjo pa kot vedno, padci, defekti, utrujenost do te mere, da se sesedeš na tla…vse to je šlo letos na srečo mimo mene. Je pa zanimivo spremljati sotekmovalce na monociklu, s singspeedi, pa z »bajseki« , s sočnimi kletvicami, katerih se ne bi sramovali niti v …..saj veste ;)

Črna Lukna

Letos  je od vsega najbolj sedel prihod v rove rudnika, tista taprava ohladitev, ki se je kar prehitro končala, ko te  rov neusmiljeno izvrže na 30+, poleg tega pa se v tistem trenutku pred teboj postavi še klanec, ki mu kar ni konca in ko si napis Pikovo vtreš v spomin do te mere, da ko te kelner vpraša kaj boš pil,  blekneš eno Pikovo  ?!?  in ker so kelnerji tega vajeni, ti vseeno prinese rogača ;)

Pikovo, Pikovo, Pikovo, Pikovo, pikovo, Pikovo …. :)

Ja in že smo v cilju, kjer ti Metka odreže večji kos lubenice, kot sicer, kjer prvo suho grlo poplakneš z energijsko pijačo, kjer sam sebi rečeš TOOOOOO in kjer si poiščeš senco Pri Matjažu in naročiš enga Pikovo  :)

Tukaj debat o dogajanju na trasi ni konca, tekmovalci pa še kar prihajajo v cilj in vsakemu bi lahko dal roko in mu čestital za osvojeno – premagano pot, letos je bila ob teh temperaturah zares zaj….. !! Sicer pa je maraton “tadovgega” prvi prevozil Rok Naglič, čas pa, brezveze :) Pri ženskah je bila to Natalija Anderluh.
Pri krajšem pa sta ciljno črto prva prevozila Robert Kordež in Sara Frece. Med vse udeležence, so izžrebali tudi kup praktičnih nagrad in tudi dve Škota sta dobila novega lastnika :)

Čez most, čez most in je šla…čez most, z novim Škotom ;)

Debatni krožek

Za konec lahko še dodam, da me je firbec preveč matral, da ne bi šel pogledat na tamkajšnji kozolec, ki se bohoti na Mitneku. Ko se povzpneš po prvih stopnicah  vidiš razstavljene predmete od nekoč in danes, ja, še vedno jih uporabljajo nekje .

Navijač, dejmo, dejmo…

Potem se povzpnem po še enih stopnicah in v trenutku se znajdeš v »sobi« na prostem, ljubezenskem gnezdecu kjer….ok, v glavnem  po celem kozolcu so urejena ležišča, kjer lahko prespite, skorajda pod milim nebom. In ne boste verjeli, prenočišče z zajtrkom, je bilo v teh dneh samo 5 € …..vam povem, se splača tja gor v Podpeco…s biciklom ali brez.

Žrebanje biciklom ne more biti zgolj ena formalnost, mora bit posebno…

Za konec pa le še to, na strani Bike Hole Bike  Festa imate urnik za ves teden. Obiščite nas in se prepričajte kako lepo je tu, pri nas na Koroškem

Ekipi,  katera se trudi, da nam je lepo,  pa vse pohvale za odlično organizacijo prireditev. Kot vedno nas je v lukni osvetljeval Miha, kateri te zamrzne za en krasen spomin na maraton, na fotografiji iz rova se lahko najdete TUKAJ

Biciklistični pozdrav


F O T O G A L E R I J A

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Zabava, miks, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | Brez komentarjev

Bravo Tina , naša si !!

17.02.2011 ob 18:24, avtor deejay

Bravo Zlata Tina, naša si ….pa Massi in ekipa tut ;-)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 2 komentarjev

Glasu harmonike virta Vinka ne bo več !

13.10.2009 ob 13:56, avtor deejay

Visoko v hribih, kjer nam čudoviti razgledi jemljejo dih  stoji  turistična kmetija Smrečnik. Če si šel s kolesom v to smer je sledil obvezen postanek pri njej. Gospodar kmetije Vinko, nas je bil še posebej vesel. Večkrat smo si ta kraj v Strojni  izbrali za postanek in počitek, kjer smo kaj popili pojedli. Rad je videl kolesarje pri njem. Vinko je bil vedno z nami, še najbolj srečen, če je lahko potegnil “mehe” svoje harmonike…

Ena zadnji fotografij virta Vinkota s kolesarji

Vinko je dva dni nazaj izgubil bitko z življenjem. Žal ga ne bo več med nami. Na kmetijo se bomo še vračali, še bomo imeli postanke, vendar brez glasu harmonike. … Prav je, da se mu poklonimo tudi tukaj.

Naj mu bo lahka Koroška zemlja

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 12 komentarjev

Ker je bila posiljena je morala še v zapor…

17.11.2007 ob 14:14, avtor deejay

…le kam gre ta svet.Primer ,ki se je zgodil v muslimanskem svetu,natančneje v Savdski Arabiji je zares poglavje zase.Ženske v tem svetu so seveda drugorazredna roba.Dobesedno roba.Kaj hitro lahko že zaradi neprimernega oblačenja,kaj šele obnašanja postanejo tarča domačinov ,kateri tega ne dopuščajo.

ženske v Arabskem svetu še vedno drugorazredna roba

Dekle,katero se je v nepravem času znašlo na nepravem mestu je skupina sedmih mladeničev posilila.Šlo pa naj bi za maščevanje njenega nekdanjega fanta.Tako je bila obsojena na pol leta zaporne kazni,ker je bila v času posilstva z moškim,kateri ni bil njen sorodnik :???:

zdaj pa razumi kdor more.

Savdski kralj pa…po svoje

Da pa bo polna kapa nerazumevajočih potez Arabskega sveta ,so ji,ker se je pritožila še na dodatno kazen 90-ih udarcev z bičem.Dobila nagradno,saj se nima kaj pritoževat,kaj si vendar misli,saj je le ženska.In nagrada namesto 90 udarcev so ji povišali na 200.

No comment :shock:

lp

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, miks | 1 komentar

Najevska lipa – dvatavžentsedem

12.08.2007 ob 16:36, avtor deejay

Črna na Koroškem,kraj kjer je konec sveta,so pravili včasih.Kjer avtobus ne gre več naprej ampak samo obrne in nazaj po dolini proti Mežici,Prevaljam ,Ravnam…..

center Črne na Koroškem

Kraj, kjer je včasih bil glavna atrakcija medved,

črjansko-kočevski medo

nagačen medved na ogled v centru ,uplenjem pa v gozdovih nad Črno,ko sem se malo pozanimal,so rekli,da je tisti ta stari medo že razpadel,zato pa so ga nadomestili z novim – kočevskim.

To nedeljo je bila Črna in okolica v deževnih oblakih,kateri pa niso preprečili,tudi če bi to hoteli tradicionalnega vzpona k Najevski lipi,materi,bici al karkoli že vseh lip,ki jih premore naša Slovenija.

Pri hotelu Krnes,kjer je bil štart se nas je zbralo 48 ta pogumnih moških in 8 še pogumnejših žensk,ki smo se tokrat podali na nekaj več kot 16 kilometrov dolgo pot proti Ludranskem vrhu.

Tokrat sem fotoaparat pustil na suhem,ker dvomim,da bi prišel do cilja z še delujočem,tako da slik s poti žal ne bo za videt.Sicer pa kaj bi se dalo videt,packo,drek in še enkrat packo.

Pot je bila normalno prevozna samo 3 kilometre in še nekaj malega,kolikor je bilo asfalta,ostalo pa vremenu primerno,razmočeno ,spolzko…..

Da tudi tokrat ni bilo čisto monotono,sem se prilepil za Mongolko,pa ne tisto ta pravo ampak Urško,ki se je pred kratkim vrnila iz Mongolije,kjer je kolesarila,kaj pa drugega.

Urška  

Po nekajkratnem prehitevanju,kdo bo koga je na koncu le zmogla več moči in me pustila zadaj….

Na vrhu pa vsi umazani,kot da bi se valjali po blatu na Rock Otočcu,ne pa kolesarili .

vsak si je našel svoj prostor za preoblačenje

Mobilna pisarna,je bila tokrat kar v kombiju,kjer so se zbirali rezultati in se objavili že pol urce po prihodu zadnjega v cilj.

Bravo

na zunaj navaden kombi

notri pa dežurni in dežurna :)

S konkurenco sta pometla v moški kategoriji Erik Rosenstain in v ženski Špela Škrajnar.

Treba se je bilo še preobleči in hitro po krajši poti nazaj v dolino,kjer je prvo sledilo pranje bicikla,pa samega sebe .

še ena fotka pa švrc v dolino

prvo sebe, potem bicikl

V hotelu pa je že bilo vse pripravljeno za podelitev,vendar je ta počakala,ker je prvo sledil okusen golaž in pa nekaj »kratkega« , da ne bomo prehlajeni.

“fajn” vzdušje v hotelu

Podelitev je bila izpeljana expresno ,brez nepotrebnega zavlačevanja,po podelitvi še nekaj praktičnih nagrad in ………………..

…………………………………………..se vidimo na finalnem,zadnjem vzponu,ki šteje za Koroški pokal ,ki bo 1.septembra v Mislinji

nekaj malega foto utrinkov;

v hotelu je bicikl tudi nad šankom

kljub slabemu vremenu dobra volja

ogrevalna masaža pred štartom

gužva v pralnici

domače galoše :)

gasilska ob lipi

borba do konca

tokrat si vse ženske zaslužijo pohvalo in objavo

čestitke

tako, le nasmehnita se,bravo punci

Biciklistični pozdrav

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 4 komentarjev

Koroški pokal v vzponih

16.04.2007 ob 14:41, avtor deejay

Pa se je pričelo, tokrat že  tretje leto s pričetkom v Trbonjah. Majhni slikoviti vasici ob reki Dravi med Dravogradom in Radljami ob Dravi. Tokrat se je nabralo 123 navdušencev, ki jim je skupno veselje do biciklarjenja. Kasneje po sami tekmi, katere so rekreativnega značaja, pa sledi obvezno druženje ob topli malici in hladni pijači, da se izve kaj je novega, kje so podobne turce, kdo je kdo in še bi lahko našteval…

IMG_2208.JPG

foto . mtbkoroska

Odlična organizacija je bila tokrat v rokah ŠD Trbonje, ki so se tokrat resnično izkazali, se pa pokal v vzponih odlično prijemlje, kar dokazujejo tudi kolesarji od drugje, ne samo s koroškega konca, lahko smo videli kolesarje iz okolice Ljubljane, Maribora, Celja, gorenjskega konca ,… in še bi lahko našteval , skratka, kolesarstvo se na koroškem koncu razvija in prav je tako… mogoče bo tudi vas zamikalo, da se udeležite , katere od prireditev. Naj vas spomnim, da bo naslednji vzpon za Koroški pokal na Ravnah na Koroškem in sicer 19. maja

Torej se vidimo

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks, vse o biciklarjenju, Šport | Brez komentarjev

Vsaka stvar je za nekaj dobra

3.02.2007 ob 10:31, avtor deejay

Zgodba govori o kralju v Afriki, ki je imel dobrega prijatelja, s katerim sta
zrasla skupaj. Ta prijatelj je imel navado, da je na vsako situacijo, ki se mu
je pripetila v življenju (slabo ali dobro) dejal: To je dobro.
Nekega dne sta kralj in njegov prijatelj odšla na lov. Prijatelj je pripravljal
in polnil puške za kralja. Prijatelj je očitno naredil nekaj narobe pri
pripravi ene izmed pušk, saj, ko je kralj ustrelil iz nje, mu je odneslo prst.
Po ogledu situacije je prijatelj kot vedno pripomnil: To je dobro.
A kralj se ni strinjal: To niti slučajno ni dobro, je zavpil in dal svojega
prijatelja zapreti.
Približno leto dni kasneje pa je kralj lovil v krajih, ki so bili nevarni in s
strani plemstva odsvetovani. Ujeli so ga kanibali, ga zvezali in odpeljali v
svojo vas. Pripravljati so začeli dračje za ogenj in kol, na katerega bi ga
privezali in nato spekli.
Ko so ga potiskali proti ognju, so opazili, da kralju manjka prst. Bili so
vraževerni in nikoli niso pojedli nobenega človeka, ki ni bil cel.
Tako so kralja odvezali in ga spustili.

Ko se je kralj vrnil domov, se je spomnil na dogodek, ob katerem je izgubil
prst. Kesal se je, ker je prijatelja poslal v zapor. Takoj je odšel tja, da bi
spregovoril s prijateljem.
Prav si imel, mu je dejal, dobro je bilo, da sem izgubil prst. Povedal mu je
celotno zgodbo.
Tako mi je žal, da sem te poslal v zapor za tako dolgo. To ni bilo lepo od mene.
Oprosti mi! je dejal.
Ne, pravi prijatelj, to je dobro.
Kako misliš, to je dobro, kaj je dobrega v tem, da sem poslal svojega prijatelja
za eno leto v zapor? razburjeno vpraša kralj.
Pomisli! pravi prijatelj: Če ne bi bil v zaporu, bi bil s teboj!

 

 

Lepa zgodbica,še lepši nauk in sicer,da se pri vsaki še tako slabi stvari najde tudi dobro delo

 

lp

 

lp

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 10 komentarjev

Vojak Erjavec

24.01.2007 ob 18:21, avtor deejay

krpan1.jpg…ta domišljavi sivi panter, kateri obrača besede tako, da se kasneje sam ujame v njihovo zanko. Zakaj že gre,

patria-vs. krpan…………Finska vs.Slovenija

…sedaj je le priznal, da ni bilo vse tako, kot je od samega začetka pogodbe obljubljal.

Mogoče se me to še toliko bolj dotakne , ker sem sam s Koroške, zaposlen v železarni, kjer se je o tem govorilo kar precej, s poslom oklepnika Krpan, bi delo na periferiji dobilo dosti ljudi, država bi delo dala svojim ljudem, ti ljudje bi denar vračali v blagajno in vsi bi bili zadovoljni – čista definicija ekonomije…
Takrat je obljubil, da če ne bo tako, kot sam pravi odstopi… vse lepo in prav, verjetno bo res odstopil, ali pa ga bo odstavil sam g. Janša, samo bojim se, da bo za vse to še bogato nagrajen, dobil bo verjetno kup nagrad, boljše – manj izpostavljeno delovno mesto, mi davkoplačevalci, pa bomo vse to plačali, koliko, še Erjavcu verjetno ni jasno .

sz5_karel_erjavec_odbor_obrambo1.jpg

Uporabil bi še Marcelove besede

“Spoštovani g. predsednik, nadškof….to je politika

Reklo se bo “psi lajajo, karavana gre dalje”

Evo še slikco Krpana 8×8, katero sem napravil ob njegovi predstavitvi, takrat o patriji še ni bilo, ne duha ne sluha, na Ravnah pa so ga že uspeli predstaviti, dokazati , da so zmožni in sposobni sestaviti vozilo, katero bi bilo kos zahtevnim vojaškim operacijam.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Slovenija, miks | 1 komentar

« Starejše objave