Gremo na bicikl

…le kam gre ta svet.Primer ,ki se je zgodil v muslimanskem svetu,natančneje v Savdski Arabiji je zares poglavje zase.Ženske v tem svetu so seveda drugorazredna roba.Dobesedno roba.Kaj hitro lahko že zaradi neprimernega oblačenja,kaj šele obnašanja postanejo tarča domačinov ,kateri tega ne dopuščajo.

ženske v Arabskem svetu še vedno drugorazredna roba

Dekle,katero se je v nepravem času znašlo na nepravem mestu je skupina sedmih mladeničev posilila.Šlo pa naj bi za maščevanje njenega nekdanjega fanta.Tako je bila obsojena na pol leta zaporne kazni,ker je bila v času posilstva z moškim,kateri ni bil njen sorodnik

zdaj pa razumi kdor more.

Savdski kralj pa…po svoje

Da pa bo polna kapa nerazumevajočih potez Arabskega sveta ,so ji,ker se je pritožila še na dodatno kazen 90-ih udarcev z bičem.Dobila nagradno,saj se nima kaj pritoževat,kaj si vendar misli,saj je le ženska.In nagrada namesto 90 udarcev so ji povišali na 200.

No comment

lp

Črna na Koroškem,kraj kjer je konec sveta,so pravili včasih.Kjer avtobus ne gre več naprej ampak samo obrne in nazaj po dolini proti Mežici,Prevaljam ,Ravnam…..

center Črne na Koroškem

Kraj, kjer je včasih bil glavna atrakcija medved,

črjansko-kočevski medo

nagačen medved na ogled v centru ,uplenjem pa v gozdovih nad Črno,ko sem se malo pozanimal,so rekli,da je tisti ta stari medo že razpadel,zato pa so ga nadomestili z novim – kočevskim.

To nedeljo je bila Črna in okolica v deževnih oblakih,kateri pa niso preprečili,tudi če bi to hoteli tradicionalnega vzpona k Najevski lipi,materi,bici al karkoli že vseh lip,ki jih premore naša Slovenija.

Pri hotelu Krnes,kjer je bil štart se nas je zbralo 48 ta pogumnih moških in 8 še pogumnejših žensk,ki smo se tokrat podali na nekaj več kot 16 kilometrov dolgo pot proti Ludranskem vrhu.

Tokrat sem fotoaparat pustil na suhem,ker dvomim,da bi prišel do cilja z še delujočem,tako da slik s poti žal ne bo za videt.Sicer pa kaj bi se dalo videt,packo,drek in še enkrat packo.

Pot je bila normalno prevozna samo 3 kilometre in še nekaj malega,kolikor je bilo asfalta,ostalo pa vremenu primerno,razmočeno ,spolzko…..

Da tudi tokrat ni bilo čisto monotono,sem se prilepil za Mongolko,pa ne tisto ta pravo ampak Urško,ki se je pred kratkim vrnila iz Mongolije,kjer je kolesarila,kaj pa drugega.

Urška  

Po nekajkratnem prehitevanju,kdo bo koga je na koncu le zmogla več moči in me pustila zadaj….

Na vrhu pa vsi umazani,kot da bi se valjali po blatu na Rock Otočcu,ne pa kolesarili .

vsak si je našel svoj prostor za preoblačenje

Mobilna pisarna,je bila tokrat kar v kombiju,kjer so se zbirali rezultati in se objavili že pol urce po prihodu zadnjega v cilj.

Bravo

na zunaj navaden kombi

notri pa dežurni in dežurna

S konkurenco sta pometla v moški kategoriji Erik Rosenstain in v ženski Špela Škrajnar.

Treba se je bilo še preobleči in hitro po krajši poti nazaj v dolino,kjer je prvo sledilo pranje bicikla,pa samega sebe .

še ena fotka pa švrc v dolino

prvo sebe, potem bicikl

V hotelu pa je že bilo vse pripravljeno za podelitev,vendar je ta počakala,ker je prvo sledil okusen golaž in pa nekaj »kratkega« , da ne bomo prehlajeni.

“fajn” vzdušje v hotelu

Podelitev je bila izpeljana expresno ,brez nepotrebnega zavlačevanja,po podelitvi še nekaj praktičnih nagrad in ………………..

…………………………………………..se vidimo na finalnem,zadnjem vzponu,ki šteje za Koroški pokal ,ki bo 1.septembra v Mislinji

nekaj malega foto utrinkov;

v hotelu je bicikl tudi nad šankom

kljub slabemu vremenu dobra volja

ogrevalna masaža pred štartom

gužva v pralnici

domače galoše

gasilska ob lipi

borba do konca

tokrat si vse ženske zaslužijo pohvalo in objavo

čestitke

tako, le nasmehnita se,bravo punci

Biciklistični pozdrav

Pa se je pričelo,tokrat že tretje leto s pričetkom v Trbonjah.Majhni slikoviti vasici ob reki Dravi med Dravogradom in Radljami ob Dravi.Tokrat se je nabralo 123 navdušencev,ki jim je skupno veselje do biciklarjenja.Kasneje po sami tekmi,katere so rekreativnega značaja,pa sledi obvezno druženje ob topli malici in hladni pijači,da se izve kaj je novega,kje so podobne turce,kdo je kdo in še bi lahko našteval…

vir:kkravne.net

Odlična organizacija je bila tokrat v rokah ŠD Trbonje,ki so se tokrat resnično izkazali,se pa pokal v vzponih odlično prijemlje,kar dokazujejo tudi kolesarji od drugje,ne samo s koroškega konca,lahko smo videli kolesarje iz okolice Ljubljane,Maribora,Celja,gorenjskega konca,…in še bi lahko našteval,skratka,kolesarstvo se na koroškem koncu razvija in prav je tako…mogoče bo tudi vas zamikalo,da se udeležite ,katere od prireditev.Naj vas spomnim,da bo naslednji vzpon za Koroški pokal na Ravnah na Koroškem in sicer 19.maja

Torej se vidimo

Zgodba govori o kralju v Afriki, ki je imel dobrega prijatelja, s katerim sta
zrasla skupaj. Ta prijatelj je imel navado, da je na vsako situacijo, ki se mu
je pripetila v življenju (slabo ali dobro) dejal: To je dobro.
Nekega dne sta kralj in njegov prijatelj odšla na lov. Prijatelj je pripravljal
in polnil puške za kralja. Prijatelj je očitno naredil nekaj narobe pri
pripravi ene izmed pušk, saj, ko je kralj ustrelil iz nje, mu je odneslo prst.
Po ogledu situacije je prijatelj kot vedno pripomnil: To je dobro.
A kralj se ni strinjal: To niti slučajno ni dobro, je zavpil in dal svojega
prijatelja zapreti.Približno leto dni kasneje pa je kralj lovil v krajih, ki so bili nevarni in s
strani plemstva odsvetovani. Ujeli so ga kanibali, ga zvezali in odpeljali v
svojo vas. Pripravljati so začeli dračje za ogenj in kol, na katerega bi ga
privezali in nato spekli.
Ko so ga potiskali proti ognju, so opazili, da kralju manjka prst. Bili so
vraževerni in nikoli niso pojedli nobenega človeka, ki ni bil cel.
Tako so kralja odvezali in ga spustili.

Ko se je kralj vrnil domov, se je spomnil na dogodek, ob katerem je izgubil
prst. Kesal se je, ker je prijatelja poslal v zapor. Takoj je odšel tja, da bi
spregovoril s prijateljem.
Prav si imel, mu je dejal, dobro je bilo, da sem izgubil prst. Povedal mu je
celotno zgodbo.
Tako mi je žal, da sem te poslal v zapor za tako dolgo. To ni bilo lepo od mene.
Oprosti mi! je dejal.
Ne, pravi prijatelj, to je dobro.
Kako misliš, to je dobro, kaj je dobrega v tem, da sem poslal svojega prijatelja
za eno leto v zapor? razburjeno vpraša kralj.
Pomisli! pravi prijatelj: Če ne bi bil v zaporu, bi bil s teboj!

 

 

Lepa zgodbica,še lepši nauk in sicer,da se pri vsaki še tako slabi stvari najde tudi dobro delo

 

lp

 

lp

…ta domišljavi sivi panter,kateri obrača besede tako,da se kasneje sam ujame v njihovo zanko.Zakaj že gre,

patria-vs. krpan…………Finska vs.Slovenija

…sedaj je le priznal,da ni bilo vse tako,kot je od samega začetka pogodbe obljubljal

Mogoče se me to še toliko bolj dotakne,ker sem sam s Koroške,zaposlen v železarni,kjer se je o tem govorilo kar precej,s poslom oklepnika Krpan,bi delo na periferiji dobilo dosti ljudi,država bi delo dala svojim ljudem,ti ljudje bi denar vračali v blagajno in vsi bi bili zadovoljni - čista definicija ekonomije…
Takrat je obljubil,da ,če ne bo tako,kot sam pravi odstopi…vse lepo in prav,verjetno bo res odstopil,ali pa ga bo odstavil sam g.Janša,samo bojim se,da bo za vse to še bogato nagrajen,dobil bo verjetno kup nagrad,boljše-manj izpostavljeno delovno mesto,mi davkoplačevalci,pa bomo vse to plačali,koliko, še Erjavcu verjetno ni jasno .

Uporabil bi še Marcelove besede

“Spoštovani g.predsednik,nadškof….to je politika

Reklo se bo “psi lajajo,karavana gre dalje”

Evo še slikco Krpana 8×8,katero sem napravil ob njegovi predstavitvi,takrat o patriji še ni bilo,ne duha ne sluha,na Ravnah pa so ga že uspeli predstaviti,dokazati ,da so zmožni in sposobni sestaviti vozilo,katero bi bilo kos zahtevnim vojaškim operacijam

Slavni govorec je enega od svojih seminarjev pričel tako, da je v roki
držžal bankovec za 20 dolarjev. V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200
posluššalcev, je vpraššal: “Kdo si žželi ta 20 dolarski bankovec?”
Roke so se začele dvigovati. Dejal je: “Dal vam bom ta bankovec, ampak
najprej mi dovolite, da naredim tole.

Zmečkal je bankovec in ga
ponovno dvignil v zrak. Vpraššal je: “Kdo si ga šše vedno želi?” Roke so
bile šše vedno dvignjene. “Dobro,” je odgovoril: “Kaj pa če naredim
tole?” Bankovec je vrgel na tla in začel po njem stopati. Potem ga je
pobral, zmečkanega in umazanega. “Kdo si ga žželi sedaj?” Roke so bile
šše vedno v zraku.

“Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo
dragoceno lekcijo,” je dejal in nadaljeval: “Ne glede na to, kaj sem
napravil z denarjem, šše vedno si ga žželite, ker bankovec ni izgubil na
svoji vrednosti. šŠe vedno je vreden 20 dolarjev.”

“V žživljenju
mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh, v umazaniji, vse
to z odločitvami, ki jih sprejemamo in okolišščinami, ki nam prihajajo
na pot. Takrat mislimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline,
nevredni samih sebe. Ampak ne glede na to, kaj se je zgodilo ali kaj
se bo zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične
vrednosti. Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, šše vedno
ste neprecenljivi, zlasti za tiste ljudi, ki vas imajo radi. Veličina
naššega žživljenja ne prihaja od tega, kar naredimo ali koga poznamo,
temveč od tega, KDO SMO MI.”

Dragocen(a) si - TEGA NIKOLI NE POZABI!

…”bomo” ,so rekli tisti,ki jim gre že sedaj dobro ali pa mogoče zelo dobro in “težko bo” pravijo starejši ljudje,ki so že sedaj gledali,kako prihraniti še tisto nekaj malega fičnikov,ki so jim ostajali do konca meseca

Ne razumem ljudi,ki se sprenevedajo,da prihod evra ne bo pustil prav nikakršnih posledic ,pustil jih je povsod,ne vem zakaj bi bili mi (beri kot Slovenija) pri tem izjema…no ja izjema smo že…ko gredo npr.civili pregledovati policiste,jim gledati v vozila….halllooo,ko ustavijo civili predsednika,pa ne predsednika čebelarskega društva ,ampak predsednika države dr.Janeza Drnovška…..ja pri tem smo pa res izjema

…kakorkoli že,zatiskati si oči in govoriti tja v en dan,da je vse ok,če to ni res,je nesmiselno,dajmo pogledati resnici v oči in reči “ja bo drugače,za večino slabše”

…sam pri prehodu na evro nisem in upam,da ne bom imel nekih posebnih težav,tudi odobravam evro kot plačilno sredstvo,saj smo vendar postali del Evropske skupnosti,pa vendar se nehote na besede,da bo vse bolje,ko bo evro,spomnim,ko čakam v vrsti pri blagajni,ko starejši ljudje zbegano kopljejo po denarnici in ne vedo točno zakaj se gre,takrat vidim,da vse pa le ni tako z rožicami postlano…

in da bo potrebno še veliko časa,da bomo vsi državljani Slovenije imeli o našem novem denarju enako sliko

ekola,toliko o evro

pa lep dan vam želim

…danes na prav poseben dan,božični dan,nas je zapustil v 73 letu starosti,legenda ,nekateri so mu opravičeno rekli kar boter soula - funky-a James Brown.

Posledično gredo njegove zasluge tudi v kasnejše razvijanje rapa in hip-hopa.Med drugimi je posnel tudi več kot 50 albumov.Pred nedavnim smo ga lahko tudi gledali v bližnjem Zagrebu na njegovem koncertu,kjer je dodobra razgrel občinstvo,poln energije in moči.

Spomin me vodi nekaj let nazaj,ko je bila zelo popularna pesem James Brown is dead,takrat so me mnogi spraševali ali je res mrtev,pa je šlo samo za neko parodijo.

Sedaj se lahko zares potrdi,James Brown is dead

Slava mu

Trgovci so poskrbeli za to, da so vse zvrsti novoletnih okrasov, smrečic, igrač in
venčkov bili na prodajnih mestih že pred 1. novembrom. Kot da bi tekmovali,
kdo bo prej pobral del kolača naših prednovoletnih iracionalnih nakupov.
Poštni nabiralniki že pokajo pod težo katalogov z igračami in darili, mediji
predlagajo, kaj naj kupimo, oglasni TV bloki postajajo daljši od filmov in
oddaj.

Kljub vsej tej ceneni šari made in china pa je čutiti, da so prazniki vse
bolj prazni in revni.

Trgovci se dobesedno norčujejo iz naše potrebe po praznični idili. Ljudje
histerično iščejo parkirna mesta, nakupujejo s seznamov, odkljukavajo darila
za tega in onega. Trgovci pa si manejo roke, ker bodo v enem mesecu
zaslužili več kot v celem letu. Niti pomislimo ne, da z nakupom večine
izdelkov podpiramo suženjsko delo otrok in delavcev v tovarnah na Daljnem
vzhodu v pogojih, hujših kot v delovnih taboriščih.

Obdarovanje v podjetjih pa je podobno tekočemu traku, v katerem vsi le
letajo po terenu in dostavljajo svoja darila brez duše. Da ne omenjam
tisočev voščilnic s prednatisnjenimi teksti, za katere ne morete ugotoviti
niti, kdo jih je podpisal.

Novo leto je čas, ko se energije v naravi ustavljajo in ko imamo tudi sami
priložnost narediti lastno bilanco za preteklo leto. Kje smo bili, kam smo
prišli, kaj smo doživeli, kaj smo se naučili in kaj ozavestili ter
spremenili?

Premor med dvema letoma pa je idealen čas, da pogledamo naprej, po potrebi
naravnamo svoj kompas in korigiramo smer.

Skoraj komična hiperprodukcija nepotrebnih izdekov in vsakoletno premikanje
komercialnega predprazničnega časa nas je oropala tistega globljega čutenja
tega posebnega časa.

Bolj kot kadarkoli v letu bi se morali ravno v decembru obvarovati pred
izčrpavajočo energijo pričakovanj, primerjanj in zunanjega blišča. Poskusite
se izogniti praznim zabavam, ki zastrupljajo telo in duha, in ljudem, ki vam
kradejo čas in energijo.

Ta čas potrebujemo, da bi se ustavili in dojeli bistvo. Da bi se zavedali,
da smo sestavni del cikla nenehnega umiranja in rojevanja. Prav to zavedanje
nas pripelje do večjega spoštovanja vsega, kar imamo in kar še lahko
doživimo in izmenjamo z drugimi.

Zato ne dovolite, da vam ukradejo praznike!

Ne pustite, da vas oropajo miline, bližine in notranjega čuta, ki mu je ta
čas zapisan.

Kaj če bi bili to zadnji prazniki, ki jih boste doživeli? Komu in čemu bi
želeli nameniti svoj čas? Koliko ste ga še dolžni sebi? Koliko dragih ljudi
v vaši bližini čaka trenutek, ko se boste ustavili in dojeli, da obstajajo
ob vas?

Če se v tem času ustavite in počakate trenutek, boste verjetno zaslišali
odgovor! Sledite mu in obogatite sebe in druge s svojo polno prisotnostjo.
To je največje darilo!

Pa vesele in blagoslovljene praznike Vam želim

Branko

…Arne Hodalič ,človek o katerem sem do sedaj imel samo pozitivno mišljenje me je na celi črti močno razočaral,diplomirani biolog,odličen fotograf,popotnik,intelektualec…pa kaj vem,kaj še…tako je bil opisan v Poletu,

….kar se tiče fotografa nimam kaj reči,očara me prav s vsako svojo mojstrovino,njegova dela so objavljale in še prikazujejo številne svetovno znane revije,pa vendar ob branju,kjer se je predstavil številni publiki nisem mogel mimo tega..

…vprašanje se je namreč glasilo:Na kaj ste ponosni ?

…pa Arne odgovori “Na to da nimam otrok !!!!!!!!

…mislim “na to da nimam otrok !!!…

…hja razlage sicer ni zraven,pa vendar,obstaja še vprašanje,ki je sledilo:

Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti ….pa je odgovoril da že skozi vse življenje samo in izključno od deklet in žensk…

..hmmm ponosen pa je na to da nima otrok

…mislim,ta stavek pa mi nikakor noče iz glave,da bi bil lahko na to ponosen,mogoče se mu v življenju ni zgodilo nič kaj bolj veselega,ni doživel nič boljšega,na kar bi lahko bil zares ponosen

…res ga ne razumem,res škoda,da te zadeve ni utemeljiv,bi ga mogoče otroci ovirali pri karieri,pri njegovih potovanjih,mu je kdorkoli od ljudi,s katerimi preživlja prosti čas natvezil kaj grdega o otrocih…

…pa saj človek sploh ne ve kaj je lepšega kot to da imaš bitje,za katero veš,da je tvoje,tisto čebljanje od rojstva,otroka spremljati pri njegovem razvoju,se z njim igrati,spoznavati njegove skrivnosti,nova odkritja…

…ja,ja, na to si res lahko ponosen ,vendar Arne mogoče tega nikoli ne bo dojel,občutil,

ali pa morda nekoč,samo se bojim ,da bo takrat že prepozno