Gremo na bicikl

Lahko bi se tudi reklo Koroška na biciklu.Samo pet prijavljenih kolesarjev je manjkalo,da bi se podrl rekord iz leta 2005,ko je memorial štel tudi za Koroški pokal. V cilju pa jih je letos končalo vseh 249,kar pa tudi nekaj šteje. Ja tudi lepo vreme je pripomoglo k tako velikem številu udeležencev.Kar je le še potrdilo zakaj je prireditev bila že tri-krat zaporedoma izbrana za naj kolesarsko prireditev tu pri nas na Koroškem.Tudi letos ji bo katera težko parirala.

Okoli pol desete je že mrgolelo kolesarjev po Prevaljah.Ob 10.00,ko je bil štart pa je doseglo vrelišče.Vsak po svojih močeh,najboljših močeh.Glavna cesta Ravne-Prevalje je postala tisti trenutek samo naša.

Pravi užitek je peljati s toliko kolesarjii in opazovati obraze.Nekateri nasmejani,drugi zamišljeni,tretji kot v transu.Vsem pa je isti cilj,kako najhitreje odpeljati 31 kilometrov dolgo traso.

Do prvega klanca še nekako drug za drugim,bolj ko se breg vleče, večja postaja kolona,ki pa se prične kar hitro trgati.Preko Stražišča še nekako gre,nekaterim še puls ni nevaren in veselo kramljajo med seboj.Bolj se vleče breg manj je govoričenja in vse več sopihanja.V tistem trenutku misliš samo na eno;Kako se bo prileglo pivo na cilju

Pa vendar bo potrebno za to še dosti garanja. Sledi prvi manjši spust,ki mine tako hitro,da še na normalno dihanje ne moreš priklopiti.

Do kmetije Godec,kjer je dobrodošla skupina navijačev s trobljami in “šnopsom” , še nekako gre.O tukaj je večji del ravninski.No mogoče malo navzgor.Tukaj bi se lahko malo odpočil,ampak ne bo šlo…kolega bi rekel konkurenca pri tem ne počiva.Tiščiš na pedala kolikor moreš.Še sama sreča,da greš vseskozi v prijetni senci.

Malo pod Strojno ta senca izgine.Sonce pa,kot bi ga že ne bi bilo dovolj,udari neusmiljeno.Kje si zdaj tista kapelica,najvišja točka vzpona. V ustih ti zmanjkuje sline,pa tudi vode v bidonu ni kaj dosti.Jebenti pa ravno sedaj,najraje bi skočil bližnjemu “pavru” na kregl mošta.Ja to bi bilo tisto pravo.Bi šel,samo če bi šla tudi konkurenca.Saj veste,ta nikoli ne počiva

Sledi spust,ki ti povrne vsaj malo moči,vendar je najhuje že za tabo.Samo še kapelica nad Šentanelom,potem bo že bolje.Ja pa ni tako, žal.Noge me ne ubogajo več,nekaj kolesarjev gre mimo mene  kot bi pravkar štartali. Želim jim slediti,pa ne gre.Sedaj bi bilo res fajn,da se najde nekdo,ki bi me vsaj malo “pošlepal”.Gledam nazaj,nikjer nikogar,tudi tiste pred seboj sem že izgubil izpred oči.Dosežem še zadnjo točko,od koder gre samo navzdol.Zmaga.

Spust,edina stvar ,ki mi gre kolikor toliko dobro.Tukaj ujamem tri kolesarje.Tudi to nekaj šteje.Čas nekaj čez uro in 30 minut.Zadovoljen.

V cilju pa že preko 80 rekreativcev,tekmovalcev.Prvo poiščem sod z okrepčilom se za prvo silo odžejam.Na hitro rečem kakšno s kolegi in za šank.Ja res je zakon,hmeljev napitek.Hitro spijem enega,ma saj veste konkurenca tudi tukaj ne počiva

Potem pa vesele debata o biciklarjenju in še čem.Prikaže se Gašper Koruzni,ki tokrat ni imel toliko časa kot lansko leto.Na hitro pove par svojih in izgine.Na ohcet….pa ne svojo,še doda.

Johnny in Tex poskrbita za dobro glasbo,sledi še podelitev priznanj.Omeniti velja,da je bil letos tudi presežen rekord proge.Ni šlo pod uro,pa vendar.Lastnik novega rekorda je tokrat domačin Robi Kordež.Čestitke.

Sledi podelitev praktičnih nagrad,katerih kar noče biti konec.Samo še 65 nagrad podelimo se sliši glas povezovalke Urške.Samo še 65 si mislim,delijo jih pa že pol ure…Ja verjetno je prav vsak dobil kakšno nagrado.Sledi še žrebanje gorskih koles,med ženskami in moškimi.Redko kje je tako pravično.

Tako uradni del je končan,zdaj se lahko prične neuradni,saj veste “konkurenca nikoli ne počiva”

Rezultati in galerija slik na strani KK Ravne

Biciklistični pozdrav

Že skoraj obvezen foto utrinek,klik nanjo jo še polepša

…danes na prav poseben dan,božični dan,nas je zapustil v 73 letu starosti,legenda ,nekateri so mu opravičeno rekli kar boter soula - funky-a James Brown.

Posledično gredo njegove zasluge tudi v kasnejše razvijanje rapa in hip-hopa.Med drugimi je posnel tudi več kot 50 albumov.Pred nedavnim smo ga lahko tudi gledali v bližnjem Zagrebu na njegovem koncertu,kjer je dodobra razgrel občinstvo,poln energije in moči.

Spomin me vodi nekaj let nazaj,ko je bila zelo popularna pesem James Brown is dead,takrat so me mnogi spraševali ali je res mrtev,pa je šlo samo za neko parodijo.

Sedaj se lahko zares potrdi,James Brown is dead

Slava mu