site statistics

Smo na biciklu…

Potepanja

Arhiv

free counters
unique visitors counter

Koledar

Oktober 2017
P T S Č P S N
« Avg    
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  

4. Skok na Uršljo goro 2015/16

10.01.2016 ob 19:11, avtor deejay

Piše se 9. januar, 1944 leta je na ta dan 14. divizija krenila s svojim pohodom na Štajersko. 2016  leta se zgodovina skorajda ponovi. Zgodi se v osrčju Koroške. Juriš na Urško je bil tokrat, četrti po vrsti v tej sezoni in dvajseti, odkar so na svet pokukali Zimski skoki na našo Goro. 101 pohodnik, vreme ravno kontra, kot so ga napovedovali. Za nagrado pa tokrat na vrhu nagrada, MoPZ Vres s Prevalj je v  sklopu Kulturnih srečanj na Uršlji gori pristavil svoj piskrček in napolnil kočo s svojim petjem.

Brutalni štart je bil tokrat :)

In potem se pripelje  Suzuki, notri sami drzni in hitri :)  pripelje se Citroen…rad imam toto naše lepo mesto :)  pa Passat …Mi ga spet žingamo….in tako se Vas je do osme ure na parkirišču ob Ivarčkem jezeru zbralo nekaj čez sto. Če smo bolj natančni nas je bilo točno 101 :)  Lepo število gelde na to, da smo na napoved naše šlogarce Marice stavili na število okoli 70. Pa Marica se še ni zmotila kdaj :)

Na Jurčkom prazen travnik, kje ste ludi moji :)

In če se vrnem še malo nazaj, slišim pri popisovanju, da ima samo še dva tedna do poroda in da ne ve, če bo zmogla….uh jezusmarija…rečem sam pri sebi, samo to je še treba, da bomo še povili med skokom :)  prekinem s popisom in povprašam, kje je tista, ki bo kmalu rodila…malo se spogledamo in ugotovimo, da je “tista” doma na toplem. Si kar oddahnem in pišem dalje, ko povprašam Dominika, če pogleda na uro, namesto mene :)

Pod menoj…

…nad menoj

7.58 in še nekaj sekund čez je bilo…..ojej, hitro zapišem še tri imena in gasa na štartno črto, kjer so tisti najbolj neučakani že bili v nizkem štartu.
Ko se ob osmi uri zapodijo, do mene pristopi še Vlasta, kot vedno :)  Spet je bila gužva pravi :)  jo zapišem in že je ni več.

Popokam svoje stvari v rukzok, spravim dereze na čevlje in gasa za njimi.  Ampak hitri so tokrat, pod Jurčkovim travnikom ni nikogar več, ponavadi tiste počasnejše srečam ravno tu. Sem ji pa srečal potem naprej v gozdu, ko na hitro pademo v debato. Je kot pri frizerju, ko res vse izveš :)

Pri srčku levo :)

Sama trasa je tokrat zahtevnejša kot sicer, sneg se melje, težje gre, ampak, pot je enaka za vse, tako, da brez izgovorov. Se je pa poznalo tudi na časih prvouvrščenih, tisti bolj zadaj imamo ponavadi enak čas, a gre dež, sije sonce, postojimo  Pod Brezo…razlik ni velikih :)

Cerkev iz malo drugačnega kota :)

In tista o rdečem alarmu, o napovedanih padavinah, dežju je bila tokrat malo iz trte zvita. Nič od tega ni bilo, le toplo je ratalo, pa ne zaradi pijače, ampak zaradi zunanje otoplitve vremena. Sicer pa smo že rekli, da slabega vremena ni, so samo švohna oblačila :)

Je pa vedno veličastno priti na vrh Gore

Tokrat ga prvič “pri srčku” mahnem levo, se pravi po cesti do vrha, tako, da tiste klasične razglednice s cerkvijo tokrat ne bo, je pa zato nastala druga. Če cerkve ni na sliki, ko prideš na vrh s kontra  strani je kot da ne bi bil na Urški :) Na vrhu Ug Timing v elementu, tokrat mi prvič pravita, da je šlo zapisovanje kot po maslu in da ruski Notebook ni zapikal, tako tudi nevšečnosti pri razultatih ne bi smelo biti :)

Obvezen vam vzamejo mero na vrhu

Meglice so se podile iz vrha v dolino, kljub temu pa je bilo pred kočo kar prijetno. Bolj muzikališ vzdušje pa je bilo tokrat v koči, kjer so zapeli Vresovci, ženske noge so se omehčale, ene so celo klecnile, GRS pa kljub temu ni bilo potrebno klicati.  Se je pa na vrh tokrat podal tudi Duja, nekdanji skrbnik koče na Gori, katerega je bilo prav fajn videti, se skupaj vsedli za mizo in podebatirali aktualne zadeve.

Čas je minil hitro, kaj hitro, prehitro, ko se je bilo potrebno podati nazaj v dolino, nazaj v naš vsak-dan. Tudi tokrat ne bi bilo našega skupnega skoka, če z nami ne bi bili pri nagradah Solni hram z Otiškega vrha in restavracija Al Pachino z Maribora. Da ste se pogreli s čajem pa je tokrat poskrbelo podjetje Troia a Prevalj.

Vabljeni na naš naslednji skok, ki se bo zgodil 23.1. 2016, štart se ve kje je, ura pa tudi…do takrat pa…ja kr naj pada še sneg ;)

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Slovenija, Zabava, Šport | Brez komentarjev

3. Na – Skok na Uršljo goro 2015/16

27.12.2015 ob 21:34, avtor deejay

Gužva :)

“Pošpegam” na uro … 7.56  kaže, ob osmih pa je štart….huh, nič ne bo. Počakajte trenutek, popis trenutnih prebivalcev Ivarčkega jezera je ustavljen,  pokličem na vrh in prvič v zgodovini UG skokov prestavimo štart za deset minut :)  Kaj to pomeni za natempirane na osmo uro vemo :)  Kaj pa to pomeni zame, pa tudi vemo. Lepo v miru popisati vse pohodnike pred štartno sireno še kakšen čvek na brzino in gasa :)

:)

Verjetno je bilo kr težko počakati še dodatnih 10 minut ;)

Ob pol osmih je bilo še vse mirno, spokojno tiho, čez 15 minut pa že kot v panju.  Praznični dan in po vrhu vsega še prelepo vreme je dalo vedeti, da bo ta naš ta-tretji skok rekorden po udeležbi. Če štejem še naša dva fake Božička na vrhu, ki sta vas popisala nas je bilo okroglih 150. Uršlja gora je bila na ta dan res posebej lepa…

Čez Jurčkov travnik

Kar strma je prva polovica poti

Štartamo deset čez osem. Pol ure po čudovitem sončnem vzhodu na naši Uršlji gori. Na štartu lahko opazimo kar nekaj novih hitrih nogic, napeto bo…ogroženi  bodo tudi časi in res. Na koncu se izkaže, da je Dejan Vračič, kateri je prvi osvojil vrh z Ivarčkega za to potreboval dobrih 45 minut , pri ženskah je bila prva na vrhu Irena Šmid.

Igor in Dejan

Prvič se je na štartu zgodilo, da se mi je zdelo, da se parkirišče ni in ni hotelo izprazniti :)  Kr hodili ste mimo mene in hodili….ko sam pospravim stvari v avtu in se zapadim za vami.

Šerpa

Pri Jurčku spet krasen pogled, kot že mnogokrat doslej. Na vrsti končno tudi prvo slačenje, kot že mnogokrat doslej :) Toplotna inverzija se je sicer čutila malo višje, tako, da me je bilo že kar malo strah…. to glede ponovnega slačenja :)

Lojz se tudi tokrat ne izneveri in prevzame vlogo šerpe, kot že nekajkrat doslej. Naša najmlajša skokica Tjaša je tokrat vodička svoji starejši sestri :)  Posel odlično obvlada, jo tudi motivira in kolikor sem šel z njimi, se mi zdi, da bolj je šlo proti vrhu, lažje je šlo :)

Tjaša deli napotke :)

Še čisto malo

Je bilo pa vmes še dosti dogajanja….zanimivega seveda. Največ seveda o ženskih težavah :) Pa potem o likerju, ki je bil sicer dobrega okusa, pa sumljivega izvora :)
Da o izotoničnih napitkih ne govorim . Mesec december je mesec kolin in mojster Vladek je poskrbel tudi za te. Domači grumpi, domač kruh, domač mošt, domače tepke, predelane in obdelane na poseben način. Se mi še zdaj naredi “knedl” v grlu ko pišem to :)  tk dobro je bilo ;)

Kaj je to hudiča :)

Ko že hodim proti vrhu se vračajo novi obrazi, vsi zadovoljni, kar ne morejo prehvaliti vsega tega dogajanja in kako je lepo tukaj…..ja že vemo :)  vrnili pa se še bodo pripomnejo in že jih ni več.

Fajn

Eni gor, drugi že dol

Prihod na vrh pa veličasten, nebo je brez oblačka, brez vetra, teperature pravšnje za posedanje zunaj pred kočo. Ljudje se na veliko fotografirajo z Božičkoma, za katera kasneje ugotovijo, da sta fake :)  tapravi Božiček pride skoraj na koncu, brez sani, zmatran kot le kaj….še slikati se ni pustil :)  je bil pa zelo prijazen.
Sicer pa si jih lahko ločil tudi po tem, da sta ponaredka pila Laško, tapravi pa Kokakolo :)

Sta rekla da sta Santa Klaus-a …. malo morgen ;)

Ta je bil tapravi :)

Pa da ne bomo preveč padli v te možeke, lahko za konec napišemo še par vrstic, ne zlatih napotkov,  katere nekateri tako radi slišite :)

Spet je bilo dosti novih obrazov in nič čudnega ni več, če se nekdo pripelje iz Ljubljane, Maribora, Žalca, Gornje Radgone, Celja, Ptuja, Velenja, Pliberka, St. Kanziana ali pa Šentanela…… :)  Zdaj vemo, da vsi ti prihajajo zaradi Uršlje gore, lepot naše Koroške in zaradi odličnega vzdušja, ki nastaja tod-okrog. Vse to tudi po zaslugi Al Pachina, Solnega hrama in tokrat zlatega sponzorja Kwon Computers-a iz Prevalj

Uršljegorska plaža

Bejbe

In prav zaradi tega, se veselimo srečanja z vami tudi v prihodnjem letu. Prvič že 9. januarja 2016.
Lepo povabljeni , tudi če bo sneg ;)

Vsem Vam in vam najdražjim pa srečno 2016.

Fajn je bilo

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Slovenija, Zabava, Šport | Brez komentarjev

1. Skok na Uršljo goro – sezona III.

30.11.2015 ob 13:45, avtor deejay

Huh, katera kolona

Tistega 2013 leta je bila prav tako sobota, decemberska, ko smo prvič pognali skupaj proti vrhu Gore. Takrat se nas je zbralo 35 pohodnikov. Leto kasneje, ja tudi takrat je bila sobota, slučajno :) . Rekli smo, dajmo še to leto skupaj “skakat” na Uršljo goro, Skokeci so prikimali ….tisto soboto zjutraj ni šlo spati, saj se je vas nabralo kar 68. Puuuh, kakšna številka.

Novi čeveljčki ;)

In zdaj, minulo soboto, ja, spet je bila sobota :) so nam pač usojene ….se vas je tistih, ki ste želeli skupaj pognati proti vrhu naštelo kar…..sledi glooobok vdih…103 , se pravi sto trije pohodniki.
To pa je že število, ko se tudi okoliškim planinskim društvom tresejo hlače :) Kako zbobnati toliko ljudi skupaj, kaj hudiča jim obljubljajo, kdo jih pelje na vrh, ….en kup vprašanj, ki pa imajo en sam odgovor. FAJN JE, družba, narava, nova poznanstva in ena sama čarobna energija, katera nas združuje.

Ja, je čutiti nemir :)

Popis vseh vas je šel od pričetka čisto v redu, proti koncu pa gužva, ampak je šlo. UG Timing pa že resno razmišlja o novi zaposlitvi študentke, ki bi pomagala pri popisu, recimo :) .
Zjutraj ob osmi uri, – 2 stopinji, vrh Uršlje se je videl, podatke, ki sem jih dobil z vrha prenesem naprej. Priporočala se je uporabo derez, ker naj bi bilo na nekaterih delih precej poledenelo. Kasneje se je izkazalo, da je bilo to opozorilo izrečeno zgolj kot preventiva, saj je šlo vseskozi kr ok, če si imel dereze pa mogoče ok ok :)

Preko travnika pri Jurčku

Med že znanimi obrazi je bilo čutiti veselje, nasmehi na obrazih pa tu niso zaigrani, vsi so pristni. In komaj čakajo, da se že enkrat prereže ta trak in se zapodimo proti vrhu. Med starimi znanci pa tudi veliko število novih obrazov, nekateri zrejo vate bolj plaho, saj ne vedo kaj prav jih čaka, medtem,. ko drugi že čisto po domače, se sprehodijo do šanka, si natočijo špricer, pivo ….v glavnem po domače :)

MultiSelfie

Okrepčevalnica še stoji ;)

Zadnjega udeleženca popišem  dve minuti pred štartom. Tiste hitre nogice je potrebno spraviti za črto, a so pozabili, kje je štartna linija, al pa so hoteli malo goljufati, ampak UG Timing je natančen, ne popušča, niti ni podkupljiv, tako da fantje, tega ne poskušajte več na teh skokih :) Kasneje sta ob pravilnem štartu vrh Gore prva zagledala Rok Naglič pri moških in Irena Šmid pri ženskah.

8.00 je ura, sireno sem tokrat pozabil doma, ker pri tolikšni množici tisti zadaj ne slišijo, tako se nekateri še oblačijo, fotografirajo, prestavljajo avtomobile ….ampak treba je iti, na vrhu gore je štoparica pognala in kateremu je čas pomemben že zamuja.
Mene je zadnjih 14 dni malo  nase opozorilo koleno, da je pač treba narediti manjši servis na njem. Prav zato, sem se vsega skupaj lotil z rezervo in je šlo, hvala tistemu tam zgoraj in moji spremljevalni ekipi ;)

Spremljevalna ekipa :)

Snega na Ivarčkem jezeru sicer ni,  jezero je poledenelo, ni pa primerno za drsanje :)  Prvi sneg smo občutili pod nogami pri Jurčku. Snežna oddeja pa je postajala vse višja, bolj smo se bližali vrhu. Ampak prej, da smo videli vrh in potem naša štarterja se vrnimo do Okrepčevalnice Pod Brezo. Tam je bilo veselo, veselo je vedno, tokrat je bilo gužve, da sta za šankom bila kar dva kelnerja, Vlado in Milan, tako da se na pijačo ni čakalo dolgo. Damijana, katera se ni izneverila je poskrbela tako za domače rcnije, kot delovno silo :)

Kolik ene energije

Tako, da smo se po dobri “malici” podali naprej proti vrhu. In samo kukali v vrhove dreves, ki so razkrivale tisto modro nebo in sonca kolikor hočeš. Vse to pa doživiš, ko prideš na cesto, ko je spet pavza za “lačne”, ko si dopovedujemo, da samo še slabih 20 minut in bomo na vrhu.

Na cesti proti vrhu

Bližje, ko smo  vrhu bolj se čudimo umetninam mati narave, kakšno kuliso je na ta dan izbrala za nas. Nekajkrat prav na glas “kolnem” kako hudiča je lahko tako lepo….in v tistem trenutku si želim, da bi to lahko videli prav vsi, ki bi želeli tja gor, pa jim zaradi kakršnih koli težav to ni omogočeno… Takrat v strah spravim še moji tokratni dve spremljevalki, ki se ozirata in gledata kaj je narobe, a je koleno šlo, a si zdrsnil, kaj je narobe me vpraša, ko ji samo pojasnim, ta je tako presneto lepo  :)

Tam zgoraj je tisti poskrbel za lepo vreme

Sonce :)

Prihod na vrh je vedno poseben, pa čeprav je cerkev še vedno na istem mestu, tudi koča je na zunaj enaka kot nazadnje, stolp še vedno stoji …ampak, vseeno je nekaj posebnega. UG Timing me popiše, tokrat še pregleda, osebni pregled je bil in ker nista našla kaj , sta bila malo potrta , ampak ok, bo že :)

Narava in hitre nogice :)

UG Timing je prejel reklamacijo :)

V koči, ki je bila nabito polna pa enkratno vzdušje, tudi prizidek so tokrat ogreli. Ker je bila sama desna stran koče premajhna za nas vse . Ob tem se spomnim Simona, kateremu vedno sporočim po štartu koliko nas bo prišlo na vrh, da je ob prenosu številke 103 v koči zavladal preplah :)  Takoj so aktivirali dodatne moči. Tokratni oskrbnici sta menda prvo v prazno naredile dva kroga okoli koče, da sta se ogreli, potem, leteli po drva , odprli levi prizidek koče, zakurili, dodatno pripravili še čaj … v glavnem, ko smo prišli na vrh je bilo vse ok, o tisti “paniki” pa so pričale le še sledi na tleh in zidu, ko sta lovili ovinke :)  V glavnem test sta opravile z odliko, bravo.

Gasilska na vrhu Gore

Sledilo je le še skupinsko, zdaj že obvezno fotografiranje, izmenjava osebnih podatkov, ko so se nekateri že odpravili proti dolini.
Še prej pa smo opravili žreb nagrad, katere tudi letos podarjata restavracija Al Pacino iz Maribora in Solni hram iz Otiškega vrha.

In kaj dodati za konec….lepo je videti prijatelje, ki so konec lanskih skokov ob pogovoru omenili, da jih pa drugo leto žal ne bo, ker ne bodo utegnili….pa jih vidiš letos na prvem skoku češ, tak veš, da smo morali priti <3    ali pa dobiš sporočilo, kjer se gospa zahvaljuje nam, za vse te lepote, ki jih narava nudi ….in lepo je videti, da se ljudem za takšno obliko rekreacije, ni težko  zgodaj zjutraj zbuditi in se z avtom peljati uro ali pa še dalj, samo za to, da so del naše družbe…..hvala vsem

Bilo je fajn, upam, da ste uživali in da se 12.12 2015, ko bo na vrsti 2 . Skupni skok, poskok, naskok, kakor želite …na našo Uršljo goro :) spet vidimo.

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Slovenija, Zabava, Šport | Brez komentarjev

Z bicikli zadnjič letos na Uršljo goro 2015

3.11.2015 ob 11:29, avtor deejay

Nina, Irena, Natalija, Polona, Lidija, Tina, Maya,  pa spet Irena, …. ne , ne prepevam si tisto o mojih dekletih ;) , so le imena najbolj pogumnih deklet, ki so se odločila, da na praznični dan obiščejo našo Goro, Uršljo goro. Pa ne peš, z biciklom :)

Veselo že navsezgodaj, ko še niso vedeli kaj jih čaka ;)

Za vse tiste, ki so to že preizkusili, vedo o čem govorim, kateri še niste okusili tega, obvezno si to dodajte v koledar za prihodnje leto, pod obvezno, ultra-nujno :)
Že samo vreme, je dalo občutek, da nas bo letos največ do sedaj. In tako so pričeli “kapljati” na Ravnah devet, na Šrotneku je število naraslo na 17, prišli so tudi kolegi iz Žalca, prvič. Bolj smo šli proti vrhu,, več nas je bilo. Tudi letos so se nam pridružili kolegi iz Savinjske doline, kateri so bili že kar nekajkrat z nami  in potrdili sloves mednarodne udeležbe :)  Na vrhu smo našteli na koncu kar 35  biciklov.

Šrotnek v megli

Malo nad Šrotnekom pa….aleluja

Pedala smo pognali ob pol deveti uri na Ravnah, v hudi  megli, ko je bila ura pol deset, smo še kar poganjali, za razliko, da nismo bili več na Ravnah, ampak že višje, tam okoli Smučarske koče. Kje je sledila prva krajša špricer pavza. Že smo se kopali v soncu in na vsem lepem, nas je bilo že dosti v kratkih rokavih :)

Pavza … prva prava :)

Ja, točno tk ;)

Naveza iz Žalca, upam, da ste uživali…

Ura je šla naprej, mi pa smo še kar poganjali, okoli pol enajste smo prenehali. Pa ne brez pravega vzroka, ded se je razpizdil, dobil je meglo na oči, kljub sončnemu vremenu …

“Dost imam vsega”, je rekel, …/zaradi varovanja osebnih podatkov ga ne bom imenoval :)  / in izginil za šank na Naravskih ledinah, ostali so mu sledili :)  Tako je nastala pol urna prisilna, nenapovedana pavza, katere pa se na koncu ni branil nihče.

Koze pred kočo na Ledinah

Lastniki koz pa za kočo :)  eni tudi v koči

Mize za kočo smo zasedli in napolnili z domačimi rcnijami.Že prej se je vedelo, da čas tokrat ne bo igral vloge.  In res je bilo tako. Počasi pa se je bilo treba kljub temu spraviti nazaj na koze in na kozle :) in spet je bilo na vrsti poganjanje pedal. Do rampe, od tam so poganjali redki, ostali pa smo pretegnili noge in bicikle tišali na vrh.

Proti Šišernikovim travnikom

Olee

Juhu… :)

Zame pa na vrhu presenečenje prve vrste. Ko še nisem prav sestopil iz svoje koze, že se mi je pred očmi zasvetil Kozel :)  Marta svoje obljube ni pozabila, jaz sem namreč jo :)  in mi na vrhu v roke potisnila temno pivo, kot da bi vedela, kaj imam najraje in kaj se mi bo v tistem trenutku najbolj prileglo…hvala :)

Ko si z enim učem že na vrhu :)

Jesus kk lpo…

Tega smo na koncu osvojili vsi. Tudi Nina in Natalija, ki sta se za to odločili prvič.  Tako kot smo obljubljali v napovedniku. Nihče ni ostal zadaj, na vrhu pa, kot vedno. …veselo, kot le kaj.

Eno samo veselje na vrhu

SG naveza

Tam nas je pričakalo kar dosti sotrpinov iz našim zimskih skokov. Seveda z dobrotami, ki jim ni “para” . Da bi prej vedel, bi lahko tudi uradno napovedali, da bo na ta dan potekala na 1699 metri nad morjem Prva  Štrudlijada sploh, ocenjevali nismo, mislim smo, samo ocen javno nismo izdali, ker je bilo vse, tako zelo dobro…huh, še sendvič je tisti dan imel okus po štrudlu ;)

Opa….Darko :)

Tako smo pod streho z vašo pomočjo spravili še en uspešen kolesarski zaključek sezone, najmnožičnejši doslej. Lepo je bilo v vaši družbi, upam, da se nam pridružiš tudi v prihodnjem letu. Za vse tiste, ki še niste odločeni, bi ali ne bi.

Prvič z biciklom na Gori , bravo

Evo nas, za Vas ;)

Kr, saj bo nekaj malega trpljenja, samo ko pa “prijahaš” na vrh, je vse to pozabljeno, je ena sama radost.

Lepo povabljeni

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 1 komentar

Maraton Franja 2015

19.06.2015 ob 18:47, avtor deejay

Sam ne vem točno, kdaj je bilo, vem le, da sem sam pri sebi rekel, da na Franjo ne grem več. Odpeljal sem že tako daljšo, kot tudi krajšo različico, bil celo večkrat. Tista gužva, mogoče padec na eni Franji, so mi pač dali signal, da sem z njo zaključil.
Ampak, saj poznate tisti pregovor, da se zarečenega kruha največ poje :)
Me pokliče kolega, nekaj mesecev nazaj, a si se že prijavil, me vpraša. Ooooo ne še, se bom kr. Brez pravega premisleka, brez obotavljanja, se prijavim …Done

:) lep pogled, čez dobro uro bo kot v panju

In potem pride tisti 14 junij, šest se nas je odločilo iti pogledati v Zokijevo najlepše mesto na svetu. Na ta dan so tudi prvič prestavili štart. In to zaradi  popoldanske tekme med Slovenijo in Anglijo, kar se je izkazalo za pametno potezo, saj vročina v klance takrat še ni bila takšna, kot bi bila uro in pol kasneje…. Za v razmislek organizatorjem  Franjeza v prihodnje. Ali pa NZS , da vedno na ta dan organizira kakšno top reprezentanco za našega nasprotnika ;)

Prijava tekoče hitra

Novost, že preizkušena lansko leto je bila, da se je štartalo po kategorijah, s časovnim zamikom. Nobene gužve, čisto normalna vožnja do uradnega štarta, par kilometrov iz BTC-ja.  Naša kategorija je imela pinki barvo, zakaj , kako ne vem, ampak ta pinki in tista roza mačka me zdaj že nekaj časa spremlja povsod, še iz paketa mi je zadnjič skočila….v obliki etuija za telefon, čeprav sem naročil črno barvo :)

Pred štartom, kr gužva ja

Na štartu vse po starem, ker je zadeva že preizkušena brez treme, brez žeje, lakote, brez nepotrebnega  tiščanja na wc :)  Ko se zapeljemo po ljubljanskih ulicah, kot vedno, fajn občutek, navijači in navijačice, kot se spodobi. Ob cesti z ragljami, zastavami, harmoniko, ma ni da ni, bi rekel kolega  :)

Po ljubljanskih ulicah

Edini klanec na kratki trasi je kr-tk neki, nič posebnega, pa čeprav ga nekateri premagujejo z hudimi napori, le čudim se lahko, kako sploh preživijo, ko pa v klanec tako sopihajo, da človeka postane prav strah, ko jih gleda in posluša.

Proti Suhemu dolu

Ampak gre, malo od vrha prva okrepčevalnica, kar dosti kolesarjev se ustavi ob njej, sam sem se odločil, da dotočim v Škofji Loki . Tega se tudi držim, popijem juho, katera se prileže še najbolj od vsega, dotočim izotonično pijačo v bidone, posrkam še sok iz pomaranč in …pičim dalje ;)

Letos sem imel tudi to srečo, da sem vseskozi priletel v kakšno večjo grupo, koliko moči se prihrani v takšni skupini pa vedo tisti, ki so to že okusili. V glavnem proti cilju je letelo, ko sneta sekira :)

Okrepčevalnica Škofja Loka

Je bilo pa videti kar nekaj hudih padcev in prav zamisliš si, ko vidiš ob cesti negibnega kolesarja in mu v misliš zaželiš le vse najboljše. Upam, da so ga vsi tisti odnesli brez večjih posledic. Vejetno k padcu botruje v prvi vrsti utrujenost, posledično nezbranost in hitro se skupina znajde v zraku in kasneje na tleh, ni pa fajn, vam povem iz lastnih izkušenj :)

Proti cilju


V glavnem cilj je dosežen, prekolesariti brez padca, brez večjih problemov, tako nas je vsa šestorica prišla v cilj v enem kosu. Edija smo sicer malo čakali, ampak ko smo ga videli, nasmejanega, smo vedeli, da je to – TO .

Na koncu pivo, debata o tem in onem, tudi o kravi, ki je priletela na cesto daljše trase :) ja tudi to se zgodi. Ali je šlo za sabotažo, reklamo ali le neroden korak uboge krave preiskovalci še raziskujejo.

Ne gre za fotomontažo, zares je prletela na cesto ( foto Andrej)

Poln šotor

Tako se pa “tamlade” nastavljajo Tof-u

Za konec lahko samo napišem, da smo se imeli fajn in nič ne obljubim za prihodnje leto, kak bo prišlo, tak bo ;)

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Slovenija, Zabava, vse o biciklarjenju, Šport | 2 komentarjev

12. Ravensko kolesarjenje

25.05.2015 ob 09:30, avtor deejay

Kolega me že opomni, da vsake toliko časa “pošpega na stran, pa nič novega…..mu odgovorim, da imam kar nekaj opisov poti za objavit, ampak še prej tole, ki se je zgodilo včeraj ;)

Letošnje kolesarjenje je bilo že dvanajsto po vrsti. Poteka v Tednu športa na Ravnah, kjer se na veliko “športa”. Kolesarjenje je zvrst športa, katero se pač ne da izpeljati v telovadnici, prav zato, so vsaki izgovori, da je slabo vreme odveč, ali kot pravi kolega, je samo slaba oprema, vreme pač ne :)

Sicer pa se je po nekaj dneh dežja, končno prikazal lepši pogled v nebo.

Podpis za udeležbo

Zbralo se nas je natanko 49. Od najmlajšega Tiana do naj-mladostejšega Edija ;)
Odpeljali sta se dve različno dolgi trasi. Krajša, imenovana družinska preko Podkraja do Prežihovine in daljša, katera nas je vodila sprva na Navrški vrh, Ivarčko jezero, Poštarski dom in nazaj ob hišah v Podgori do Rimskega vrelca in preko Navrškega vrha nazaj do izhodišča ture pri Domu telesne kulture na Ravnah .

Gasilska malo drugače :)

Sam sem, kot ponavadi odpeljal daljšo traso. In bil z Dušanom metla, kjer sva pometala in pazila na dve “priseljenki” , da s bognedaj, ne bi izgubili. Ja tudi to s lahko zgodi nepoznavalcem Koroške :)

Proti Navrškem vrhu

Ivarčko jezero

Pod Poštarskem domu

Malo nad Dularjem

Se je že zgodilo in smo že iskali in se smejali :)
Tokrat smo prišli do cilja vsi v enem kosu. Na cilju pa nas je čakala jedača in pijača, seveda zastonj. Ob tem gre zahvala podjetju Medikem, ki je omogočilo, da je bilo naše 12. Ravensko kolesarjenje takšno, kot mora biti.
Hvala vsem za udeležbo in nasvidenje prihodnje leto, ko bo na vrsti že 14. Ravensko kolesarjenje…..številko 13 bomo preskočili ;)

FOTOGALERIJA klik

Biciklistični pozdrav

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 1 komentar

7. (Na)Skok na Uršljo goro

24.02.2015 ob 16:15, avtor deejay

Tistega dne je bil Dan maternega jezika, tistega dne so pred mnogimi, mnogimi leti slovesno odprli  ljubljanski nebotičnik in tistega 21. februarja smo se že sedmič skupaj podali proti vrhu naše in vaše Uršlje gore. Sonce se je v tem času postavilo že tako visoko, da smo imeli tokrat ogrevanje kar na mestu. To pomeni, da ne rabiš delati, počepov, sklec, ne lavfati gor in dol…ampak samo stojiš pri miru in sonce te lepo ogreje, segreje, tako, da si pripravljen za naskok na Goro :)

V bojni opremi ;)

Sonce, malo pred osmo na Ivarčkem

Podatki našega UG Timinga z vrha gore so bili tokrat vzpodbudni. Na vrhu že zjutraj malo pred osmo sonce, toplo, brez vetra. skratka,, vreme, kot smo si ga lahko samo želeli. Tudi Železarska pot je bila tokrat dobro utrjena, kar je pomenilo, da so bile dereze že skoraj obvezne.
Ker je bil na ta dan tudi Matjažev pohod na Peco, smo se malo bali, da bo število precej manjše kot sicer, ampak…spet smo udarili mimo. Kar 60 pohodnikov je ob 8.00 uri čakalo na pok iz avtomatskega orožja :)

Nad Jurčkom, prva pavza

Tokrat se je odločil z menoj iti in debatirati o tekočih zadevah Vlado. Pod tekoče zadeve seveda nisem imel v mislih dnevno dogajanje, ampak tekoče zadeve, voda, sok, snaps, jeger … ;)   In ravno, ko teče debata o tem, švigne en kuža mimo nas….kje  je Ona,  zadaj je ni rečem, potem mora biti spredaj….hmmm, ko se še nismo prav uspeli domeniti kje je, švigne še Ona mimo nas :)   Edina, katera je šla ta dan, skorajda dvakrat na Uršljo goro ;)    pa kužek zraven.

Enga kužeka smo že našli :)

Zdaj je urnik oziroma časovnica že dodobra izdelana, tudi vmesni časi se merijo na točkah, kot so vrh Jurčka, okrepčevalnica Pod brezo, cesta in vrh. Še največ časa se ponavadi zamudimo pri okrepčevalnici, tam so zaradi nedavnega odprtja še vedno težave. Ali ni kelnerc, ali je zaprto… v glavnem, konča se vedno po naših željah, tako, da žejen še ni šel kdo od tam :)

Pa pravijo, da se od višine zvrti :)

Ko prispemo do ceste, pa pravi vročinski udar. Sotrpin se odloča, al kap  ali pa jopico dol. Odloči se za slednje, kar se kasneje izkaže za odlično potezo, od tam, pa do vrha me pusti zadaj za dobre tri minute :)

Vlado, najhitrejši v preoblačenju

Prvič z nami in verjetno ne zadnjič

Na vrhu pa kot vedno fajn. ma ne, tokrat ni bilo fajn, bilo res nekaj posebnega. Na kratko…. v napovedniku, kateri je menda bil do sedaj najboljši, katerega so pri poročilih povzeli tudi dve televiziji, komercialna in javnaTV,  prikazal se je tudi na svetovnem spletu, dali so ga cel ona YT   itd itd :)

Irena…Hvala

V glavnem glavna krivka je bila Irena, katera od letošnjega leta na ta dan tudi uradno goduje :)   In ker si je zaželela enga fejst kelnerja in ker kelner ni kelner, če nima kelnerskega “birtuha” na sebi je tega sešila in ga vzela seboj.  Na koncu je končala na meni, pa ne Irena, ampak njena mojstrovina. Da pa so me sploh spravili v kočo, kjer je ob številnih kamerah potekala slovestna podelitev :) pa je bila kriva Modrijanova ;)

:)

Verjetno me Modrijani ne bi spravili v notranjost, pa če bi bilo vseh pet al kolk jih je že :)
Tukaj je bila ena dovolj, simpatična Modrijanova, mimgrede, tudi najhitrejša v skoku na kočo, se ni rabila preveč truditi .
V glavnem, redko ostanem brez besed, tokrat sem moral utihniti, za par minut so mi vzele dah, moje skokice <3

Gasilska serijsko

Za konec nam je ostal le še Grande Finale , ta se bo odvijal  7. marca 2015  če bo večdnevna vremenska napoved kolikor toliko točna, se nam na ta dan obeta jasno vrem, temperature pa tja do 14 stopinj…..a je potrebno še kaj dodati ???

Jaaaa, da se pač na ta dan vidimo in …..ne pozabite na zaščito ( zaščitna krema faktor 25) ;)


dijo
:)


FOTOGALERIJA (klik)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Slovenija, Zabava, Šport | 1 komentar

6. Skok na Uršljo goro

9.02.2015 ob 17:47, avtor deejay

Če se držiš teh tabel, ne moreš zgrešiti :)

Poskok, naskok, doskok ali pa samo skok :) Vse to je povezano z našimi vandranji na Goro in vsaka beseda bo kr pravšnja za to.
Minuto ali dve čez osmo, ravno, ko  je parkirišče osamelo, se pripelje gospod z malo večjim avtom. Išče parkirno mesto. Parkira, izstopi, gleda kako je postavil avto, zapelje še en krog….ustavi pri meni, odpre okno in ….pa kaj je to, kaj so znoreli, so šli vsi na Uršljo al kaj, da ne morem dobiti fraj mesta…. ko sem bil siguren da bo prostora za parkiranje dovolj… :)

“ja ne vem” mu odgovorim, po tiho pa se mi smeje v notranjosti…ja seveda, vem za kaj se gre, so so šli vsi ti moji skokeci in skokice na goro, na našo Uršljo goro….

Glede parkirišča pa ob koncu zapisa…

Obvezna oprema, dereze in nasmeh ;)

Pričelo se je nekaj čez pol osmo, ko sem bil tokrat za spremembo prvi na vasi :) oz. prvi na parkirišču. Hitro vzamem fotoaparat in skočim k jezeru pogledat, če je kaj za poslikat… In ko se vračam nazaj, že vidim prve hitre nogice, ko se ogrevajo, pričnem zapisovati prisotne, v zraku je čutiti, da bo tudi ta skok nekaj posebnega….čas do osme mineva prehitro, ko dve minuti pred štartom zapišem zadnjega udeleženca, 53 – ega po vrsti.

Pozimi, zares prave zimske razmere na Gori

Podatke, ki jih dobim z vrha, kažejo na to, da znajo biti na poti večji zameti, kar bi otežilo pot in hkrati podaljšalo čas vzpona. Ampak, kot vedno,  pot bo enaka za vse, pravzaprav, bo lažja za nas,  kateri gremo bolj zadaj, saj je pot dodobra “zgažena” :)   Vsaj enkrat , da smo v plusu.

Okrepčevalnica Pod Brezo

Del Božičnega zborčka hiti na naslednji nastop :)

Za tokratni vzpon velja, da si ga bo dodobra zapomnila Danica, katera je na ta dan praznovala svoj rojstni dan. In ko te “Božični zborček” pričaka sredi zasneženega pogorja Uršlje gore in ti  zapoje Vse najboljše …. to je potrebno doživeti, v živo, pisati o tem …je skoraj brezveze…to pa še ni bilo vse. Prav pri okrepčevalnici Pod Brezo se je to dogajalo, in če je že okrepčevalnica je bila miza dodobra obložena.

Domača lekarna

Babja žehta, Limonce, Arcnije, Palček, Vršički, Jodl Ex….. je le nekaj imen, ki so se ponujale…da pa bo kapa polna, je za predstavitev in samo svetovanje skrbel somelier Vlado, kateri se je tokrat vzel čas in prišel s svojim težkim pogrinkom do okrepčevalnice.

Proti soncu

Pot do samega vrha je bila tokrat zelo naporna, razmere pa presenetljivo, prav zimske. Je pa tudi tokrat obveljala dobra volja, brez te  se verjetno ne bi prišlo prav daleč. Prihod na vrh je bil veličasten, upam se trditi, da najlepši v tej sezoni. Je pa veter poskrbel za kar nekaj naravnih umetnin, katerih se kar ne moreš nagledati so pa pravi magnet za fotoaparat.

Še pet minut do vrha

V koči pa kot ponavadi, treba je proslaviti še en skok, popiti enega NA zdravje in drugega ZA zdravje :) Izžrebati med vsemi udeleženci  tiste, ki se bodo razvajali in najedli do sitega ;)   Ker je bil vzpon dan pred našim kulturnim praznikom, so punce poskrbele, da je v koči zadonela Prešernova Zdravljica, da se je jedel Prešernov kruh in da se je pilo prosto po Prešernu :)

Veter je bil kriv ;)


Predavanje Darje o zdravem načinu življenja


In zopet je bila na vrsti Danica in Vladonov rukzok :) ja, ni nam bilo lahko.

V dolino smo se vrnili spet polni novih vtisov in spominov…ampak, ker se od teh ne da prav dolgo živeti…so pa fajn. Tebe pa že zdaj vabim, da se nam pridružiš 21.2.2015, ja, ti, prav ti…glej da prideš, pa ne se spet smejat ;)

p.s. 21.2 je čez 12 dni ;)

Izi … briljantno 5+ :)

…aha dolžan sem še nekaj glede parkirišča, dva dni prej sem poslal dopis na JKP LOG, če bi lahko na vrhu splužili vsaj eno parkirišče, da bi bil dovolj prostora za vse nas. Pa so mi odgovorili, da lahko…o fajn si mislim :) ko pa čitam naprej pa….treba je poklicati našega dežurnega na tel. št 090…. in mu oddati naročilnico, katero bo potrebno plačati :(
hja, turizem smo ljudje…za zamislit …no kljub temu smo se imeli fajn….upam ,da so se tako imeli tudi odgovorni za ceste na komunali ;)


Ena za JKP Log Prevalje

Se vidimo

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Slovenija, Zabava | Brez komentarjev

2. Skok na Uršljo goro 2014/15

15.12.2014 ob 18:08, avtor deejay

Sobota, 13. december…. 2014, za marsikoga čisto navaden dan. Za nas, skokece in skokice pa nekaj posebnega :) Kajti na sporedu…..je bil že….taaa – dammm…drugi Skok na Uršljo goro v tej sezoni in deseti, odkar smo se odločili za te skupne pohode.

Razgovori, razmišljanja, hitenje, smeh…vse to na enem mestu, tik pred štartom ;)

Po pravici povedano, sem pričakoval v tej rundi okoli 50 ljudi….ampak ne, Vi se ne daste kar tako. Zbralo se je kar rekordnih 75 hribolazcev, kateri so se odločili skupaj zapoditi proti vrhu naše mogočne Uršlje gore.

Pomoč

Ko pišem vse tiste, kateri so/ste prišli me pokliče Danilo, kateri je bil že na vrhu, da uštimava ure, da bo vse ok. In ravno v tistem trenutku se prične delati črno, pa ne na nebu, ampak na parkirišču…hvala bogu za Veroniko, katera priskoči v pravem času in mi ustreže in zapiše prihajajoče….kasneje odhajajoče :)
Ok, ura kaže deset do osmih, ko se pripelje avtobus…..haha, brada pa do tal…kaj zdaj to :)

Huh, avtobus :)

Bentiš, pohodniki prično izstopati in ja, gredo tja, kamor smo namenjeni tudi mi, le da gredo v svoji režiji, no prav, njihov  vodič Mac, pa gre pod naše okrilje. “Ja vežda” mi reče, kar piši me :)

Tokrat je bil sam štart mnogo brutalnejši, kot  14 dni nazaj. Lomile so se palice, slišalo se je cviljenje copat in še bi lahko našteval :)

Na polno že od samega pričetka

Železarska pot je bila tokrat dosti bolj, oziroma, lepše prehodna, kot na prvem skoku. In ja, imeli smo sneg, tako, da je bila pot delno tudi pomrzjena. Tudi tokrat, na poti proti vrhu srečujem “naše” ljubitelje gora. Koliko ene pozitivne energije občutim pri tem, se sploh ne da opisati. Spet smo v našo družbo sprejeli nove obraze, za katere sem prepričan, da če bodo le utegnili, se bodo vračali še pa še :)

“V breh ni greh”

Ko  eni navzgor, drugi že navzdol…

Prvič v tej sezoni so prišli na skok tudi prijatelji iz Avstrije, kateri kar niso mogli prehvaliti vsega skupaj…vreme, okolica, narava, družba, ….  in tudi njih lahko še pričakujemo.

Ko hodimo proti vrhu, se tisti, ki so pohiteli, že vračajo. In če kaj drugega ne, lahko od njih izvemo iz prve roke za vremenske razmere na vrhu ;)

Prihod na vrh je tudi tokrat veličasten, za to poskrbi kar narava sama. Sonce ,  brez vetra, prav zato je bila velika “gužva” tudi pred kočo in ne samo v njej. pri zapisnikarski mizi nič novega, stara znanca Danilo in Simon opravljata svoje delo, kolikor se da natančno in korektno. Ok, pri vsej tej množici še vedno pride do napak, katere pa sproti popravimo,….se še učimo ;)

Malo, malo, maloooo še :)

Sledi kot vedno skupinska fotka, pa ocenjevanje domačih dobrot, tako pijače, kot jedače. In zanimivo, prav nikomur, vsaj zdi se mi tako, se ne mudi domov. Da pa bi skrbniki koče pospravili tisto uro s stene, bi pa verjetno dočakali še noč na gori :)

Skoraj bi bil ob … ;)

Pa še to, pri skupinski fotki bi skoraj ostali brez enega od štarterjev. Kuža je namreč ob fotografiranju skočil nanj in mu hotel iz rok izstrgati Uršljegorske rokopise – rezultate ;)   Ali je bilo to zrežirano ali  pa zgolj naključje, še ne vemo, bo pa prihodnjič potrebno biti ob tem bolj pazljiv, rezultati so le rezultati :)

Štarter na vrhu

Prihod na cilj

Kakorkoli že, mi štartamo na polno, tudi 27.12.2014, ko se bomo zadnjič letos pognali proti vrhu naše ene in edine Uršlje gore. Upam, da boš takrat z nami tudi Ti. Vreme že imamo poštimano, tako, samo na Tebi je, da zjutraj vstaneš in si oči pomaneš :) ….

Nč ne bom napisal ;)

In še ena skrivnost, no bila je skrivnost do tega trenutka…..Nas tri, razmišlja :)   da bi, seveda, če bi bili vi zato, spravili pod streho en nočni skok, s s štartom okoli tretje ure popoldan. Stvari so še v povoju, govori pa se že o tem :)

Sami so se postavli :)

Aja, pred Božičem se ne vidimo več, vsaj z večino ne, zato želim vsem “skokicam in skokecem”….vesele in blagoslovljene praznike.

Se vidimo

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Foto, Foto utrinek, Slovenija, Zabava, Šport | Brez komentarjev

Zadnjič letos skupaj s kolesi na Uršljo goro

11.11.2014 ob 11:49, avtor deejay

Vabilo :)

Prvič smo se na “poslovilno” turo  podali 2009 leta. Poslovilna tura zato, ker smo tako nekako potegnili črto pod sezono,. ki je bila za nami. In ker poslovilna tura za minulo leto ne sme biti prelahka, smo si izbrali prav našo Uršljo goro. Kjer je zadnja strmina tolikšna, da se večkrat sam pri sebi vprašaš, a pa je treba rint tja gor :)

Zbor pri štirih stopinjah

Tako nam je odpadla tura edino leta 2012, ker je bilo v tistem letu snega na gori toliko, da si še peš komaj prilezel na vrh, kaj šele s kolesom.  Letos se je kolesarjenja udeležilo kar 19 kolesarjev in ena kolesarka. Iz Raven, preko Smučarske koče in Naravskih ledin, smo z vsemi pavzami in malicami, ter hitrim servisom, potrebovali dve uri in pol. Še vedno se držimo nepisanega pravila, da se gre tako hitro, kolikor zmore najpočasnejši. In vam rečem, da gre, pa ne tako počasi ;)

Preko Šrotneka, še v megli

Ko nas sonce prvič poboža…

Je bil pa letos prvo leto na vrhu dober support :) spremljevalke so namreč, poskrbele, da so šli nekateri lažji gor, kot bi šli sicer. Upam, da vam misli pri tem ne uidejo v napačno smer. Nahrbtnike so jim namreč spravile na vrh :)

Support s sponzorskim vozilom ;)

Megleno jutro na Ravnah je kazalo le  4stopinje celzija in tako je držalo do višine cca. 800      metrov, kjer so nas prvič ogreli sončni žarki. In kot kaže smo se jim dodobra prikupili, saj so bili z nami še ves preostanek dneva. Ob prvem stiku s sončnimi žarki nastopi tudi prvi hitri servis. Strgana, odtrgana, pretrgana…v glavnem Tanciju je šla veriga v maloro, ampak na srečo so bili tukaj hitri prsti, kateri so verigo v trenutku spet naredili brezhibno.

Proti Zg. Ledinam

Gremo dalje.Naravske ledine, višina okoli 1100 metrov. V ozadju se sliši samo “ropot” gum, mi, kateri smo zasedli cesto podolgem in počez naredimo prostor. Od daleč se namreč z veliko hitrostjo približuje trojica “tahitrih” ; Duca, ter tastari in tamladi Pečnik :)   Zabremzajo, si izmenjamo podatke in gremo naprej. No ja, tukaj smo izvedeli, da sta zadaj še dva zamudnika in sicer Polona ter Sina in da nas bosta menda dohitela, če ne prej, pa ob koči na Gori :)

20 metrov od rampe naprej  :)

200 metrov od rampe

Gremo naprej, skupina je bila še množičnejša, nad Šišernikovimi travniki vidimo na daleč skupino treh, ki se na veliko fotografirajo ;)
Ja, to so naši kolegi, kateri so prišli iz okolice Žalca, že lansko leto so bili z nami in tudi tokrat niso želeli manjkati. Po stiskih rok izmenjavi daril in skupinski fotki :) gremo naprej. Mednarodna zasedba je nazadnje obstala  pred zloglasno rampo in zmolila oče naš, za vse “norce na biciklih” v tem dnevu. Potem pa vsak po svojih močeh, do vrha v tekočih metrih ni več daleč, če damo zraven pa še višinske metre je preklemano daleč še.

Olajšanje

Kr slikali bi se ;)

Gasilska na vrhu Uršlje gore, piše se leto 2014

Na vrhu so vse muke pozabljene, ko zasedemo mize in se nastavimo sončnim žarkom. Tokrat je bilo prijetnih 13 stopinj, ne bo pa brez oblačka, tudi vetra ni bilo. Res nagrada za preliti znoj. Sam sem tokrat fotkal, kot še nikoli in ravno zato, je odpovedala spominska kartica, katera je že šla služit novemu lastniku. Zapomnila si je pol poti ostalo škljocanje je bilo zaman. In tukaj “vletita” Polona.Si in Bojan, katera sta zaslužna, da nam bodo tudi letos ostale fotografije za spomin na zadnjo in hkrati eno boljših skupnih tur.
Prihodnje leto pa spet, 31.10 2015, aja, na soboto pride ;)

Biciklistični pozdrav

FOTO UTRINEK

Šrotnek 2

Šrotnek 3

Naravske ledine


Tik pod vrhom

…ka pa je :)

Čaj z limono

Bravo Polona

David prvič z nami

Tudi Primož…kuža na levi ni njegov ;)

Dušan, Teo in Matejtahitratrojka :)

Laško & Union


Malica za Savinjčane

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Slovenija, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 1 komentar

« Starejše objave Novejše objave »