site statistics

Smo na biciklu…

Potepanja

Arhiv

free counters
unique visitors counter

Koledar

Junij 2017
P T S Č P S N
« Mar    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

7. Zimski skok na Uršljo goro 2015/16

22.02.2016 ob 14:07, avtor deejay

Tako je izgledala Uršlja gora iz avta, ko smo se odpravljali na štart

Za sedmi zimski skok na Uršljo goro so nekateri trepetali. Saj veste, kakšno vreme je bilo v preteklem tednu. Dež, sneg, dež, dež, sneg in dež , napoved od nedelje do petka :) Na naši Uršlji pa je v tem času snežilo, včasih bolj, drugič manj. Nekateri so se tega ustrašili, drugi ne :)  In prav ti, ki so se kljub temu zbrali v sobota na parkirišču ob Ivarčkem jezeru, so bili zato nagrajeni.

Tam zadaj levo je koča dedka mraza :)

Nagrajeni z izjemno kuliso, ki je prikaže malo kdaj, naslednja je napovedana za leto 2067 :)
V glavnem bilo je kičasto, sonce, brez vetra in najlepši razgledi so ponavadi ravno dan po dežju/ sneženjem…. ampak to je že za faks, 2 letnik,  smer  biometeorologija :)

Parkin ob Ivarčkem jezeru

Zjutraj, ko se peljem proti prizorišču zločina lahko opazujem našo Goro. Lepa je, sončni žarki, ki jo prav v tistem času osvetlijo, jo naredijo še lepšo. Tja gor gremo ja, že tisti prvi pogled nanjo da slutiti, da bo ta skok izjemen po njeni kulisi….

Ena redkih ravnin na poti na Goro

Tudi tokrat je šel popis presenetljivo hitro, dobri dve minuti pred osmo, so neučakani že stali za štartno črto. Edino Vlasta je še pršibala minuto do, ampak, nje sem že vajen, aja, ena je še bila, ampak , njej je oproščeno, se ji je zgodilo prvič :)

Ob osmih smo pognali, o razmera s poti sem dobil podatke z vrha. Bilo je kratko in jedrnato, trasa lepo shojena, dereze priporočljive. Kar posredujem naprej, pohodniki se naj pa sami odločijo, kako in kaj.  89 se nas je zbralo. In ker je v preteklih dneh na gori zapadlo veliko snega, je bil zanimiv pogled na obutev. Nekateri v  supergah, drugi v pohodnih visokih čevljih z gamašami.

Hitre nogice, skoraj bose, na vrhu pa meter snega ;)

Ponavadi dohitim prve pohodnike nekje pri kmetiji Jurček, tokrat ne duha ne sluha o njih. Tempo imam ponavadi enak. Bolj se bližam nekje polovici pot, tj , nad Ošvenom ( cca1100mnv) srečam prve, kar pomeni, da so presneto hitri. Potem jih ne zmanjka, malo poklepetamo in grem naprej. okolica postaja čedalje lepša. Na trenutke ob fotografiranju vseh teh lepot pozabim, da sem danes v skupini :)  In spet se spustim naprej in zopet me “zašteka”.

Duja

Vmes me med potjo navzdol preseneti Duja, nekdanji  skrbnik koče na Gori, spregovoriva nekaj besed in se dogovoriva da ga kmalu obiščem na Kremžarjevem vrhu, kjer z ženo Tatjano razvajata tamkajšnje pohodnike .

Na vrhu temeljit popis, kot vedno :P

Tako da na vrh pridem zadnji, kar pa ni nič narobe, uradna časomerilca Danilo in Simon, sta prav vesela, da je tako. Čeprav tokrat ni sile biti zunaj, toplo je, brez vetra. Kot vedno je pozitivne energije toliko, da bi jo komot lahko delili z vsemi tistimi, ki tokrat niso mogli z nami. Prva sta na sedmem skoku prišla na vrh Denis Ulbl in Nina Krajcer

Ko sonce prvič, ko greš proti vrhu pokuka izza dreves

Čisto me je okupirala ta pravljica :)

Sledi, zdaj že obvezen fotošuting, in narava nam kr ne pusti pospraviti fotoaparatov,. Že ga spakiraš v nahrbtnik, ko spet vidiš detajl, ki se po vsej verjetnosti ne bo zgodil nikoli več. Vzameš aparat, zamrzneš sliko in zgodba se ponovi…..

Domen :)

Tudi tokrat so bili z nami naši prijatelji, Solni hram, restavracija Al Pachino in Ski servis Pohorc Bike in Akers valji Ravne. Brez njih bi bila naša druženja pod vprašanjem, tako pa iz tedna v teden, brez vprašanj delijo vse dobro z vami.

Brez besed

:)

Kaj še preostane velikim :)  Le še Grande finale, 8. Finalni skok na Uršljo goro. Ta se bo zgodil 5.3. 2016. Kaj vse bomo podarili, izžrebali, kaj jedi in pili…kako bomo oblečeni. Jah, nič ne izdamo, pridite in izvedeli boste iz prve roke :)

… je snežilo in kepe so padale po meni :)


Še mnogo več “pocukranih pa v

FOTOGALERIJI /klik


Se vidimo

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Slovenija, Zabava, uršlja gora, Šport | Brez komentarjev

6. Pustni Skok na Uršljo goro

8.02.2016 ob 11:15, avtor deejay

Jutro 6.2. 2016,  ko se peljem zjutraj proti Ivarčkem jezeru in pri Rimskem vrelcu, ko ponavadi vidim race, mačko, ki mi skoči na cesto…. tokrat zagledam Spidermana :)  Ok, trezen sem, nula nula šofer, ampak dam klepat …tisto bogastvo, če ni bil Spiderman :)
Ko prispem na parking, še malo posedim v avtu, ko mi čez šipo pogleda mucaaaa , muca maca in zaprede….a nas boš popisal. Aaaaaa vežda, pustna sobota je in kot sem napisal v napovedniku za vabilo, da so tokrat na skoku zaželjene pustne maske….že vidim da bo fajn :)

Čedni ;)

Pustnih šem je bilo res veliko, klovni, kolesarji, muce, miške, tigrice, pike poke, pa pike nogavičke, celo viking Viki prikoplje od nekod in na koncu Spiderman, ja prav sem videl, res je bil človek-pajek :) nekaj se jih je našemilo tudi v pohodnike , planince ;)

:)

Popis je potekal presenetljivo hitro, ura se je bližala osmi, ko se bomo pognali proti vrhu naše Gore. Medtem opazujem, kako s maske merkajo med seboj :)  Še največ strahu imajo pred Spidermanom, ve se zakaj, že ko se postavi na štart, se določeni kr umaknejo, nekateri ga čudno gledajo, peščica pa kuje načrt, kako preprečiti, da bo prvi na vrhu. Ampak brez bojazni, kasneje se je namreč izkazalo, da je bil danes z nami tudi zato, da je pomagal ljudem do vrha, jih vzpodbujal in jim vlival moči :)

Zaskrbljeni pogledi, ko se na črto postavi Spiderman :)

Podatki, ki jih dobimo z vrha so obetavni, sončno je, brez vetra, Železarska pot pa normalno prehodna, brez derez pravijo, čeprav se kasneje izkaže, da vendarle ni bilo pametno pustiti dereze v avtu, je kr drselo namreč. Ampak, kot smo že tolikokrat omenili, pot je enaka za vse., skoraj za vse, za rdeče-modrega ne :)

Saj gre …

Tudi Pod Brezo se je ustavil :)

Sneg, ki je padel med tednom se je lepo obdržal in nam ob krasnem vremenu ustvari še eno pravljico, ki ne bo pozabljena. Mislim, da ni med nami, 108 nas je bilo, enega , ki tega ne bi potrdil. lepo je bilo videti spet nekaj novih nasmejanih obrazov, ki jim ta dan ne bo šel kar tako v pozabo, tudi tisti , ki ste z nami že bili…daaaaleč nazaj, ste še našli pot do nas. Lepo vas je bilo videti. In če bo obveljala tista vaša, se še vidimo letos ;)

Kr gost promet ja ;)

Proti vrhu je šlo brez problemov, krajša pavza je bila Pod brezo…mimogrede breze še ni na vidiku, je pa bil na bližnjem hrastu tisti rdeči možiček. Pravzaprav smo med potjo ugotovili….on, ona, ono namreč ne govori, da je to obojespolnik :)   Kar na trenutke pride še kako prav. Nihče ga še namreč ni videl opravljati potrebe, ni ga bilo zaznati ne na moškem ne na ženskem wc-ju :)   In objel je mene in potepkal po ritki eno pred menoj, ja včasih bi res bilo fajn biti Spajdermen :)

Vse je OK ;)

Timotej, prvi na šestem skoku


In ko hodimo proti vrhu, nam naproti že hodijo tisti tahitri, pride prvi, kratke hlače, pride drugi kratke hlače …..potem ustavimo in se vprašamo, kaj je zdaj to, smo že preveč popili al j res tako toplo :)  Ugotovimo, da je in eno in drugo :) Tako da je vse ok.

Prelep pogled, katerega se nikoli ne naveličaš

Ko se nam odpre najlepši pogled na goro iz vzhodne strani smo rešeni. Pravzaprav določene rešuje še Spiderman, porkaštrudl, tega sem pa omenil danes že x-krat, ampak kaj morem, je bil res povsod, odpelje enega na vrh, prileti po drugega in tako do konca, ko pripelje zadnjo skupino.

Spiderman v akciji

Na vrh pa sta tokrat prvič prisopihali imeni, ki doslej še nista bili prvi. To sta bila Nina Krajcer in Timotej Bečan. Bravo in čestitke tudi vsem ostalim udeležencem, vem, ni vam lahko, je pa fajn, ko smo enkrat na vrhu :)

Povsod so, tudi na vrhu je bilo srečati dacarje :)

Čudovito vreme, brez vetra…

Na vrhu pa davčna inšpektorja, ja , tokrat mora zares potekati, tako kot je treba, sicer sta že kr precej v …mislim imata rdeča noska , ampak ok. Sta bog in batina bi rekel kolega iz bližnjega bifeja :)
Toliko mask, ki smo spravili to soboto na Uršljo, jih še prav gotovo ni bilo nikoli, evo , pa smo spet pustili sled ;)

oooujeeaaa :)


Fajn je, ljudje so nasmejani, se zajebavajo, pravo pustno vzdušje na 1696 metri nad morjem, čas je za skupinsko, zgodovinsko fotko. Sledi žrebanje nagrad, spet so z nami naši zlata vredni prijatelji, Robi, Borut, Mira in Rok, bolj prepoznavni po servisu koles Pohorc, restavraciji Al Pachino, Solnem hramu in podjetju Troia. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej.

:)

Lej ga Vikija tam zadaj ;)

Za konec bi lahko še dodal, da v skupni rezultat šteje 5 (pet) najboljših skokov. Se pravi po točkah pet najboljših uvrstitev. Do konca te sezone skokov sta nam ostala še dva. 20. februar in finalni skok, ki se bo zgodil 5. marca. Upam, da boste z nami tudi takrat, fajn bo.

Se vidimo


FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Slovenija, Zabava, Šport | Brez komentarjev

5. Skok na Uršljo goro 2015/16

24.01.2016 ob 19:24, avtor deejay

Sončni vzhod na Ivarčkem jezeru

Nekateri se segrevajo s tekom okoli jezera

23. januar 2016   ko se peljem proti našem tradicionalnem zbirališču  skozi  Kotlje opazim igro narave, prebujanje dneva. Katera daje znak, da bo tudi ta dan, prav poseben dan. Parkiram ob Ivarčkem jezeru, vzamem fotoaparat in stopim do jezera, še vedno se barve prelivajo, poskušam to ujeti v objektiv. Tam se zamotim do te mere, da skoraj pozabim na naše skokece in skokice, ki se že pridno zbirajo.

Prva z desne  je štartala v napačni smeri :)

Vrnem se do njih in zadeva steče, pričnem popisovati, tri četrt pohodnikov že poznam po imenu in priimku, zato gre vse skupaj lažje, za ostale ugibam ali pa mi sami izdajo ime :)

Do osme ure imam podeljenih 99 blokov za čaj na vrhu v koči. Spet lepo število pohodnikov. Spet bo veselo si rečem, navdušen tudi nad tem, da nam je v tem tednu uspelo za finalni skok dobiti dve zares mikavni imeni, ki bosta nekaterim polepšali ta dan ,ampak o tem, ko bo čas zato ;)

Ko se prično nabirati…

Ob osmih poženemo, kot vedno. Tokrat pri minus osmih stopinjah po Železarski poti  proti vrhu Gore. vsi tisti, ki se udeležujejo zimskih lig, pohodov itd itd, nam zatrdijo, da je Zimski skok najtežja preizkušnja, ki se izvaja skozi zimo.  Najtežja in tudi hkrati najlepša, pravijo, da še tisti, ki živimo tu, sploh ne zavedamo, kaj imamo….mi pa jim vračamo, da se še kako zavedamo, ne zavedajo pa se tega vsi, to pa res….

Medtem, ko je bila debata o zimski ligi, se že bližamo višini Ošvena, prvi so medtem že na vrhu, ko smo mi šele na pol poti. Ampak nič hudega, se ne mudi, hodimo za dušo. Pot je od polovice naprej tudi zasnežena, vse do Okrepčevalnice Pod Brezo pa je suho. Lepo na, gre, vsake toliko časa se pridružim katerim in malo poklepetamo, tudi o klepetu. Znanstveno je menda dokazano, da smo ob klepetanju počasnejši, tudi če mislimo, da nismo :)   To pa še ni vse, počasnejši smo tudi ob žvečenju Babalu-ja :) , se jih spomnite ,v glavnem  v prihodnje brez žvečilnih gumijev, če želite biti hitrejši :)  Pač ne boste pokali balonov.

Mimo znamenja, edina “ravnina” na Železarski poti

Bolj se bližamo vrhu, bolj se kuha na vremenu. Ko prispemo na vrh lahko vidimo snežne nevihte v dolini, kako se vlečejo meglice. Ni trajalo dolgo, ko prične sipati sneg tudi na Gori. fajn je, prava zima in ravno ob tistem času, grem preganjat ljudi iz tople koče. Gremo narediti eno gasilsko, hitro, hitro in potem se prične.

Romana v cilju

Prtisnem enkrat….ooo se sliši izza vogala , prišiba še nekaj ljudi. Ok smo ready, prtisnem….oooo :) jih prileti še nekaj iz koče. Ok, pa dajmo še enkrat, al pa raje ne, nekaj mi pravi, da še niso vsi na kupu ;) In res, po snegu prikoplje še ena skupina, napol oblečenih :)   Zdaj je pa dovolj, kar bo bom ko pršibajo še zadnji in fotka gasilska za peti skok se lahko zamrzne za vekomaj :)

Tole fotkanje postaja že pravi obred :)

Tičkaaaaa :)

Sledi odhod v kočo, ampak še prej, vedno se nekaj dogaja, ena sama pozitiva je v zraku, vsi veseli, nasmejani….gremo se še malo ogreti in nagrade so še za podeliti. Letos smo se odločili, da se nagrade podelijo le med prisotne. Spet so bili z nami dobri ljudje, Mira, Robert in Borut, ki so z nagradami popestrili in obdarili naše pohodnike.

:)

:) drugič

Zunaj je prenehalo snežiti, čas je tudi, da se vrnemo v dolino . Spet se polni novih vtisov vračamo v naš vsakdan. Z mislimi pa smo že pri šestem skoku, ta se bo zgodil na pustno soboto. In že ste spraševali, če ste lahko v kaj našemljeni….seveda ste lahko, pravzaprav bo to zaželjeno. Na najbolj norčavi dan pa res ne bomo kislih “ksihtov špilali” :)

Js mam pa nove dereze :)

Dobrodošli na pustno soboto, 6.2. 2016 na parkirišče ob Ivarčkem jezeru

Smo Slovenci,

ne jamramo,

ker hodimo na Uršljo ;)

Zimska idila na Gori

Se vidimo ;)

Se vidimo

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Slovenija, Zabava, Šport | Brez komentarjev

2. Skok na Uršljo goro 2015/16

13.12.2015 ob 12:11, avtor deejay

12. december 2015, ura 7.45, v tem času sonce komaj da vzide. Parkirišča ob Ivarčkem jezeru pa polna, kot za prvega maja. Pardon, ob takšni uri so za 1. maja, še na pol prazna. Napolnijo se par ur kasneje, pa še to zaradi tega, ker je zastonj hrana in pijača, pa še ansambel jim uštimajo :)
Danes tega ne bo, pa je kljub temu ljudi, da kar mrgoli. Na Uršljo goro gremo, samo to :)

Popis pb :)

In tudi tokrat se nas je ob osmi uri zbralo okoli 100, natančneje 97 tistih, ki smo imeli namen, povzpeti se na 1699 visoko Uršljo goro. Dvema žal to ni bilo dano. Eden od pohodnikov, se ta dan ni počutil, kot bi se moral in je zaradi slabosti končal svoj vzpon predčasno.

Segrevanje na -2 stopinjah

Pa gremo lepo po vrsti. Tokrat sem bil na parkingu že ob pol osmih. Pa da ne bost mislili, da sem bil prvi, nak, tisti zagriženi so se že ogrevali, sam pa sem kar pričel s popisovanjem. Zelo hitro mine te pol ure in v veselje mi je bilo, ko sem videl, da se je nam tokrat pridružil tudi Rok, kateri je že od lanskega leta spraševal o tem in onem…. Tokrat  se je opogumil in prišel na mesto zločina, svoje prehodil in bil na koncu zelo zadovoljen. Jaz pa tudi ;)
Štart kot ponavadi, s tem, da se je tokrat oglasila sirena, jo, tista prava policijsko-gasilsko-reševalna :)

Nestrpnost narašča :)

Te slednje smo tokrat res potrebovali. Pohodnik, ki je omagal je potreboval njihovo pomoč. Tu pa smo lahko videli, kaj dela novi sistem obveščanja. Ko smo poklicali center za obveščanje, da bi pač potrebovali pomoč reševalcev, smo naleteli za nekaj časa na zid, nepremagljiv. Kako nekomu ki ni iz naše Koroške povedati, dopovedati, kje je Ivarčko, kje je Železarska pot, kje je kmetija Jurček. Težko, oziroma nemogoče, vse dokler dispečer na 112 ne preveže, po zahtevi Anice, katera je vodila pogovor, k nam bližnjim, koroškim  reševalcem. Potem zadeva steče. Če bi odločale sekunde, lahko tudi minute, bi bila težka. Anica in Lojz sta potem spremljala našega pohodnika do Jurčka, kjer so ga prevzeli koroški reševalci. Kot smo izvedeli že včeraj, pa je šlo hvala bogu le za trenutno slabost in je že OK.

Jure pod Jurčkom ;)

Nekje na polovici poti


Lojz je potem kljub temu prišel na vrh, dobil tudi nagrado :) , Anica pa bo  za pozornost, ki jo je namenila, prejela ob naslednjem Skoku skromno darilce ;)

Cerkev na Gori

Prav zaradi tega “zastoja” sem potem odpeketal proti vrhu bolj kot ne sam. Srečal še nekaj skokic, malo poklepetal in gasa naprej. Od ceste pa že srečeval tiste tahitre, ki so se že vračali v dolino. Na hitro rečemo kakšno in že se mi je prikazal vrh, tam na vrhu pa ….pa kje hodiš :)  So se me pa razveselili, kot da bi imel v vsaki roki vsaj dva  5- litrska kanistra mošta :)

Nekaj so videli na meni :)

Na hitro rečemo kakšno, ljudje se že vračajo v dolino, zato tudi na hitro gasilska za vse večne čase in to je to. V koči sta dežurna poskrbela za vse  prisotne, sledil je tudi žreb. Al Pachino in Solni hram sta na vsakem skoku z nami. Za čaj pa je tokrat  svoj prispevek dalo  podjetje MG Rohr za Raven na Koroškem….

Šaleška dolina

Na drugem skoku sta najhitreje do vrha prišla Vinko in Irena, slednja prvič med ženskami pod eno uro. Čestitke, čestitke pa tudi vsem ostalim za osvojeni vrh, ter prispevek k temu, da je za nami še en uspešen skok na Uršljo goro.

Naslednjič se vidimo zopet 26.12, se pravi dan po tistem obilnem zajtrku :) ja, pasalo bo na tisti dan malo razmigavanja, zato le označite v  svoje pametne telefone, tablice, računalnike in klasične koledarje  dan 26 december, 8.00 Ivarčko jezero -> Uršlja

Gasilska 2. Skok 2015/16

Pa lepe Božične praznike vsem

B


FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Slovenija, Zabava, Šport | Brez komentarjev

Z bicikli zadnjič letos na Uršljo goro 2015

3.11.2015 ob 11:29, avtor deejay

Nina, Irena, Natalija, Polona, Lidija, Tina, Maya,  pa spet Irena, …. ne , ne prepevam si tisto o mojih dekletih ;) , so le imena najbolj pogumnih deklet, ki so se odločila, da na praznični dan obiščejo našo Goro, Uršljo goro. Pa ne peš, z biciklom :)

Veselo že navsezgodaj, ko še niso vedeli kaj jih čaka ;)

Za vse tiste, ki so to že preizkusili, vedo o čem govorim, kateri še niste okusili tega, obvezno si to dodajte v koledar za prihodnje leto, pod obvezno, ultra-nujno :)
Že samo vreme, je dalo občutek, da nas bo letos največ do sedaj. In tako so pričeli “kapljati” na Ravnah devet, na Šrotneku je število naraslo na 17, prišli so tudi kolegi iz Žalca, prvič. Bolj smo šli proti vrhu,, več nas je bilo. Tudi letos so se nam pridružili kolegi iz Savinjske doline, kateri so bili že kar nekajkrat z nami  in potrdili sloves mednarodne udeležbe :)  Na vrhu smo našteli na koncu kar 35  biciklov.

Šrotnek v megli

Malo nad Šrotnekom pa….aleluja

Pedala smo pognali ob pol deveti uri na Ravnah, v hudi  megli, ko je bila ura pol deset, smo še kar poganjali, za razliko, da nismo bili več na Ravnah, ampak že višje, tam okoli Smučarske koče. Kje je sledila prva krajša špricer pavza. Že smo se kopali v soncu in na vsem lepem, nas je bilo že dosti v kratkih rokavih :)

Pavza … prva prava :)

Ja, točno tk ;)

Naveza iz Žalca, upam, da ste uživali…

Ura je šla naprej, mi pa smo še kar poganjali, okoli pol enajste smo prenehali. Pa ne brez pravega vzroka, ded se je razpizdil, dobil je meglo na oči, kljub sončnemu vremenu …

“Dost imam vsega”, je rekel, …/zaradi varovanja osebnih podatkov ga ne bom imenoval :)  / in izginil za šank na Naravskih ledinah, ostali so mu sledili :)  Tako je nastala pol urna prisilna, nenapovedana pavza, katere pa se na koncu ni branil nihče.

Koze pred kočo na Ledinah

Lastniki koz pa za kočo :)  eni tudi v koči

Mize za kočo smo zasedli in napolnili z domačimi rcnijami.Že prej se je vedelo, da čas tokrat ne bo igral vloge.  In res je bilo tako. Počasi pa se je bilo treba kljub temu spraviti nazaj na koze in na kozle :) in spet je bilo na vrsti poganjanje pedal. Do rampe, od tam so poganjali redki, ostali pa smo pretegnili noge in bicikle tišali na vrh.

Proti Šišernikovim travnikom

Olee

Juhu… :)

Zame pa na vrhu presenečenje prve vrste. Ko še nisem prav sestopil iz svoje koze, že se mi je pred očmi zasvetil Kozel :)  Marta svoje obljube ni pozabila, jaz sem namreč jo :)  in mi na vrhu v roke potisnila temno pivo, kot da bi vedela, kaj imam najraje in kaj se mi bo v tistem trenutku najbolj prileglo…hvala :)

Ko si z enim učem že na vrhu :)

Jesus kk lpo…

Tega smo na koncu osvojili vsi. Tudi Nina in Natalija, ki sta se za to odločili prvič.  Tako kot smo obljubljali v napovedniku. Nihče ni ostal zadaj, na vrhu pa, kot vedno. …veselo, kot le kaj.

Eno samo veselje na vrhu

SG naveza

Tam nas je pričakalo kar dosti sotrpinov iz našim zimskih skokov. Seveda z dobrotami, ki jim ni “para” . Da bi prej vedel, bi lahko tudi uradno napovedali, da bo na ta dan potekala na 1699 metri nad morjem Prva  Štrudlijada sploh, ocenjevali nismo, mislim smo, samo ocen javno nismo izdali, ker je bilo vse, tako zelo dobro…huh, še sendvič je tisti dan imel okus po štrudlu ;)

Opa….Darko :)

Tako smo pod streho z vašo pomočjo spravili še en uspešen kolesarski zaključek sezone, najmnožičnejši doslej. Lepo je bilo v vaši družbi, upam, da se nam pridružiš tudi v prihodnjem letu. Za vse tiste, ki še niste odločeni, bi ali ne bi.

Prvič z biciklom na Gori , bravo

Evo nas, za Vas ;)

Kr, saj bo nekaj malega trpljenja, samo ko pa “prijahaš” na vrh, je vse to pozabljeno, je ena sama radost.

Lepo povabljeni

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Zabava, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 1 komentar

Krejanov memorial 2015

15.09.2015 ob 13:07, avtor deejay

Guma zamenjana v 1,13 minute

5. septembra bo, se je slišalo, se je pisalo. Fantje so tempirali tempo za ta dan, žal zastonj, “đabe” se vi trudite, bi rekel kolega :)

Zaradi vremenske napovedi, katera je obetala dež, dež in še enkrat dež je bilo prestavljeno, brez tistega a bi al ne bi. Krejanov memorial bo 12. septembra in pika. Gre se za množično – rekreativno prireditev so dejali. Čeprav je bilo nekaj negodovanje, pa zakaj, saj nam dež nič ne more, bomo pač “vsrani” , še toliko bolje….potem pa jaz vas fprašam…..je bolje piti pivo v dežju, v hladnem vremenu, skrit pod jurčkom :) ali na soncu, ko se ti po prvem kreglu samo izpahne in si zaželiš še enega :)

Levo Matej, novi Radon ;)   , ob njem Rok zaporedni 3x  zmagovalec Krejanovega memoriala

:)

Verjetno vas je večina pritrdila v drugo….no tudi zato je bilo prestavljeno.

Letos je bil že petnajsti po vrsti, kar pomeni, da tople vode ne bomo odkrivali. Tisti dan kolesa željnih, se nas je nabralo okroglih 222, tako je potrdil…pač eden, katerega sem vprašal po številu nastopajočih. Je rekel, ti ne vem točno, se mi zdi, da vas je bilo 222 :)   Pa naj bo ;)

Še zadnji poslani podatki o progi preko telefonov :)

Čas je da izprežemo :)

Spet je bilo treba v gosjem redu po glavni cesti do naselja Pod gonjami, kjer smo se prštimali za tisto uro, dve  ali pa še malo več uživanja, trpljenja, pitja, kakorkoli . Potrebno je bilo priti do cilja, pa pika. prišli so več ali manj vsi.

Zasledovalci,   en me, kot kaže  pozna ;)

Že pod Brinjevo goro

Pri tem velja omeniti navijače ob progi, katerih je z leti vedno več. Še vedno se najbolj potrudijo pred Gočevo raven. Ne bom napisal, da ne bi bilo kaj narobe, ampak tisti, ki so tam ponujali mošt so zmagali. Pravzaprav je zmagala klet v kateri se skladišči in če bomo izvedeli od kje je, Krejana v privat štimungi ponovimo, seveda s postankom v tamkajšnji kleti. Čista desetka.

Jih vprašam, imate kaj za pit, pa vsi v en glas IMAMO….v kleti :)

Evo jih, te bi bilo treba enkrat postaviti na zmagovalni oder, mislim ni da ni ;)

Na eks ;)

Letos se mi je zgodilo, kar se mi pač ne bi smelo zgoditi, na 2ravnini” proti Strojni ( Žirovnikovem križu) priklopim za kolegom, kateri je gonil na polno :)   in jaz za njim, letelo je, kot le kaj . Ampak na žalost ne dolgo, zid je bil višji, kot trenutno najvišji na madžarski meji. Ma ni šlo čez pa pika, tako, da sem se komaj privlekel do vrha in se na spustu malo nadihal. Od tam je spet šlo nekako po planu :) do cilja, kjer je vedno veselo, stiski rok za prevoženo traso, izbira majčk :) po velikosti  …

Žirovnikov križ…hvala bogu :)

Palček v elementu

Je bilo pa to leto, kar dosti padcev, pravzaprav zdrsev in sicer takorekoč tik pred ciljem. Tam, kjer se makedam s Klemena spremeni v asfalt, malo neprevidnosti, izguba koncentracije in …hej mala opala :) Ni fajn

Ko prispeš v cilj izgleda takole

Kot na nedavnem kramarskem sejmu ;)

Je bilo pa fajn, kot vedno na zaključku, kjer se podelijo priznanja najboljšim, najstarejšim, najmlajšim, tudi tistim, katere ima sreča na ta dan še posebej rada. Še vedno podarijo dvoje koles. Letos tudi presenečenje s strani organizatorja. Za vse tiste, ki smo bili na vseh Krejanovih memorialih. Okusna torta za vsakega s pripisom 15. Krejanov memorial.

Najboljši, najmlajši, najlepši….

Torta da te kap, pri naši mizi se je moji pridružila še Bojanova :)

Priznanje in čestitke organizatorju, da še vedno vztrajajo in držijo pokonci prireditev, kateri, še vedno se upam trditi ne seže nobena druga niti do pasu, okej, mogoče do popeka ;)

Dober tek in na zdravje ;)

Lepo je bilo, upam, da se vidimo tudi prihodnje leto , 3. septembra je prva sobota, če bo na ta dan, dež, dež, dež, pa 10.9.  pravgotovo ne bo :)

Se vidimo

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA

in še video zapis (klik)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Slovenija, Zabava, vse o biciklarjenju, Šport | 1 komentar

Smo šli na Dobrač, s kolesi …

12.08.2015 ob 08:56, avtor deejay

Bograč ali Dobrač ?

Bograč odličen, najboljši je, če je malo pikanten in seveda z dosti mesa, kruh zraven je skoraj obvezen. Dobrač na prvi pogled prijeten, nič hud, fajn za pogledat. Če ga gledaš z Beljaka izgleda prav mamljiv. Ko ga okušaš po prvih kilometrih, še vedno okusen, bolj gre proti vrhu, bolj je “šarfen”. Ampak občutek, ko opraviš z njim pa….božanski. In če bi imeli na vrhu Dobrača še bograč, bi bila to zmaga na kvadrat, tako pa….lepo po vrsti :)

Dobrač (Dobratsch)

Ideja za bicikl turo na Dobrač se je porodila že lani, ampak, če se v trenutku, ko se ideja porodi ne izvede, ostanesamo pri ideji :)  Tokrat je bilo drugače, kaj če bi šli naslednji vikend na Dobrač mi je namignil kolega. Klikerji v glavi se zasučejo, telefoni zazvonijo vsak v svojem ritmu in že je tu nedelja, ura pol sedem zjutraj, ko se nas šest spakira v kompletu z bicikli…. in smer Beljak (Villach).

Tokrat z dvema voziloma

Gremo na Dobrač. Nihče od nas še ni bil tam. So bili pa kolegi, pozimi na turnih smučeh. In za “turanje” menda taprava gora. Mi gremo preverit iz prve, če je taprava tudi za bicikliranje. Že prej izvemo, da je menda s kolesi prepovedana vožnja na goro, pravzaprav, Dobrač ni gora, povsod je opisan kot gorski masiv, ki se vzpenja nad Beljakom. Sestavljen iz ene same porozne kamnine, zato tudi v preteklosti dva podora gore, ko se je del gore ob potresu enostavno odlomil in v dolino ponesel….. pazi to, preko 900 mio kubičnih metrov grušča. Zato je z južne strani gora , skorajda odsekana.

In prav zato nikjer ob poti ni vode, tako da, vsi tisti, ki boste šli v to smer, obvezna zadostna zaloga vode, če ne, ste ga na nasrkali…na suho :) In prvo vodo boste lahko dobili ( kupili) šele v oštariji na višini okoli 1500 metrov, kjer vas bo lepo postregel/a … ona, ali pa on :)

Proti Alpski cesti

Tukaj se prične zares, mislim uradno ;)

Parkiramo v Kaufhaus coni. Od tukaj se s  kolesi odpeljemo za tablami, ki označujejo  Villacher  Alpenstrasse. Pot nas vodi mimo Alpen Arene, od koder se prične cesta počasi vzpenjati. Široka cesta, odlično vzdrževana ima za tiste, ki pridejo z motornimi vozili le eno slabo lastnost, je plačljiva :)  Kolesa in njihovi lastniki imajo vstop prost . In gremo, lepo počasi, en za drugim, cesta ima maximalen naklon 10 %. Kar ni hudega, ti procenti se mi zdi, da se bohotijo le na dveh koncih, pa še tam so hitro mimo nas. Asfaltirane ceste je 16,5 kilometra. Vzdolž ceste je 11 parkingov, kjer si lahko ogledate znamenitosti te ceste, pokrajine.  Navdušujejo tudi pocukrani razgledi po avstrijski koroški. Ampak še vedno je od vsega lepega, najlepši pogled na slovenske vršace, prednjači Mangart, pa Triglav, Grintovec ….in še bi lahko naštevali. Da točno veste, za katere vrhove gre, vam je v pomoč vzorno urejena tabla.

Lepi razgledi proti Sloveniji :)

Z desne proti levi :) Dušan, Mangart, … :)

Na razgledni točki številka 5 pa, tisto, kar si najmanj želiš ob takšnih podvigih. Kolega utrga verigo. Moč njegovih nog je bila močnejša od najšibkejšega člena. Ampak on se ne sekira kaj preveč, se mi zdi, da še najmanj od nas vseh :) Do konca asfalta je še 3,5 km. Bom tišal do vrha, ni panike in odtišči svoj bicikel naprej :)
Ko se zapodimo za njim, pa ….biciklistični kolega z Nizozemske, s členkom v rokah in nasmejanim obrazom :) Rešitelj v tem primeru prav gotovo. Poštima zadevo, ne ravno vzorno :) ampak ok, dosti bolje, kot da bi bil brez verige.

Tako močno tiščal….

….da mu je vtrgalo ketno :)

Na sredini serviser from Holland ;)

Po asfaltu gremo večji del skupaj, le na vsake toliko časa “tamočni” potegnejo zase. Ko nas na vsem lepem  zadane pomanjkanje vode. Žal se nismo pozanimali, kako je glede vode ob poti. In ker je potrebno premagati skorajda 1700 višinskih metrov ob  kar precejšnji vročini, bi za takšno pot potrebovali vsaj 1,5 litra vode po glavi :) Tako pa, ja ni druge, 1500 nad morjem eno pivo, prvi Hutte, tam lahko dotočimo tudi vodo, proti plačilu seveda in potem se vprašaš, plačati vodo ali pivo :)
Tam pa tudi prvi dvomi o kelnerci, pardon, kelnerju. Kot vedno, si tudi tokrat nismo enotnega mnenja. Nas je postregel Hansi oder Angelika :)

Koča v kateri smo se napili, najedli in ostali v dvomih :)

Zdaj do makedama ni več veliko, do zaključnega ali če želite finalnega dela vzpona. S kolesom iti na Dobrač do zadnjega parkirišča je tako, kot bi šel, recimo  na ženske brez …. ja, :)  evo prava primerjava. Skratka, če ste šli samo do 1700 mnv, niste naredili skorajda nič, kajti, tisto tapravo se prične na tej višini.

Rampa številka ena, ob njej znak, da je prepovedan promet za vsa vozila. Ja kaj, se pogledamo, pregledamo, če smo obriti, če so čevlji tako kot morajo biti in damo bicikle preko ograje. Se počasi odpeljemo naprej….stop rampa, ker že vemo, da smo poštimani :) brez osebnega pregleda fliknemo bicikle čez ograjo in hop Joanna :)

Zadnje parkirišče na višini okoli 1700 metrov nad morjem

Slikovita cesta, ki vodi proti vrhu je precej strma, sestopimo tišimo, se menimo, fotografiramo. Nihče od pohodnikov nima žal besede čez nas. Slišimo celo vzpodbude, starejša možakarja celo Gremo Koroška …s tistim podrezavim R in ko mu nazaj odgovoriš ” to delaj” vidiš tisto pripadnost Slovenca v njem, ko se mu oči zasvetijo, na obraz se mu nariše nasmeh, če bi imel ragljo, zastavo, frajtoranco, bi si pomagal še s temi rekviziti :)

Zdaj gre zares

Čudovita narava

Počasi se približujemo vrhu, vmes vrtimo pedala in spet hodimo ob kolesu. Ko se pred nami odpre veličastni vrh. Na tem vrhu sta dve cerkvi, slovenska pri križu in nemška par deset metrov stran. In kot zanimivost, prva je stala slovenska, jasno kot beli dan, le dve leti za njo pa so postavili še nemško (1692)
Pod samem vrhu je še TV stolp, ki sega kar 160 metrov visoko in restavracija. Pri kateri pa je bilo osebje, na našo žalost  le nekaj dni nazaj cepljeno…proti hitrosti. In ko smo že skoraj “scagali” glede čakanja na pivo. Se je tudi nam prikazala Maria, oblečena v kelnerco in vprašala BITTE :)  Mogoče tudi zaradi tega videnja v kratkem dobijo na vrhu še tretjo cerkev, ali pa vsaj kapelico imenovano Maria Bitte :)

Tik pod vrhom

Zadnja postaja, naprej ne gre več :)

Slovenska cerkev na vrhu Dobrača

Torej na še eno videnje nismo čakali in se odločili, da še kaj popijemo in pojemo nižje v Hansi oder angelica Hutte. Tam smo postreženi dokaj hitro, okusna hrana, pijača tudi , pa še kelner je bil fejst ;) In pred kočo ležalniki v katere smo popadali kot da bi bili do konca izmučeni :) Ko se posedemo na koze pa, Edija zanaša, kaj je narobe ? Ko že vsi pomislimo na tisti radler, pač ni navajen :)  pokaže v izgovor sprednje kolo, prazno je, defekt. Sedaj je na preizkušnji hitrost, Edi to zamenja v 3.34 minute, smo merili čas. Zdaj smo zares vsi parajt, zato sledi le še spust v dolino, ta je zares adrenalinski in kaj hitro se prikaže pred nami Beljak. In ko ustavimo, sestopimo, kot v savni. ampak ok, zdaj je lahko. Svoj zastavljen cilj smo dosegli. Bilo je fajn in že pogledujemo za naslednjim našim ciljem. Želje so za Stelvio, kaj bo prinesel čas pa sam bog ve.

In pogled na premagano pot

Evo nas :)

Pa še na kratko, par zlata vrednih napotkov za tiste, ki se boste odpravili na Dobrač. Če že greste, pojdite s gorskim kolesom. Treba je do vrha, če tega ne okusiš, si še daleč od Dobrača. S seboj vzemite zadostne količine vode, kajti če vam jo zmanjka, je ne boste samo pogrešali, z odprtimi očmi jo boste sanjali :)
Tik pod vrhom odsvetujem obisk restavracije, edinole v primeru, če je cepivo že popustilo. In še zadnje, če je v vas vsaj kanček MTB-ajkerja je obisk Dobrača nujen.

Konji na paši, pod vrhom Dobrača

Zasluženo

Lep biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA klik

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Slovenija, vse o biciklarjenju, Šport | 3 komentarjev

BlackHole Maraton 2015

20.07.2015 ob 08:58, avtor deejay

Beseda “zirano” , pri nas med Peco in Uršljo goro pomeni še bolj noro od najbolj norega ….in prav tako bi lahko poimenovali letošnji štart Black Hole Bike Festa, kateri se je pričel z maratonom Črna lukna 2015.

Podpeca – Prizorišče Black Hole Maratona , sobota, 18.7.2015

Črna lukna je namreč edinstveni maraton, katerega trasa nas popelje v opuščene rove nekdanjega rudnika. In letos je bila ta črna lukna – zlata. Pa ne zaradi, v bližini živeče Tine Maze, ampak zaradi svojega hladu ;)  Ko te kar potegne iz peklenskih 30 + stopinj v svoj hlad na prijetnih 8 °C, ja ravno toliko, kot je bilo ohlajeno pivo po prihodu v cilj :)

Ampak lepo po vrsti, da se pisanje kar ne zaključi prehitro. Vse skupaj se prične že tedne prej, ko se prijaviš, pa pozabiš vplačati v predprijavi in te potem kolega spomni opomni, a greš :)

Če pa kaj paše tam zgoraj, dokaj zgodaj je pa to, to :)

U pismo….in potem par mailov, klicev, posedanj v bližnjem bifeju in zadeva je rešena, kot bi rekel…pač, nekaj rekel :)  Hvala Kalči
Na prizorišče v Podpeco se pripeljemo dovolj hitro, da parkiramo v VIP coni :)  Sledi dvig številke, pozdravi in klepet s kolegi, katere nisi videl že več kot teden dni :) posedanje ob kavici, ja tudi za to se najde čas, potem zlata vredni napotki starih, pardon, mladih mačkov  in že nastopi da se uštimaš na “gotof si” ;)

Tisti, ki so prvič, ja malo straha je čutiti :)


Drugi pa čist v izi ;)

Gotof si pomeni, da si na štartu, zraven  dvestotih, ki imajo na sebi, ob sebi, pri sebi ali na  biciklu lučko, brez te, pač ne gre v lukno. Mislim, saj gre,  se ti pa črno piše – dobesedno :)
Letošnji maraton je postregel z noviteto in sicer je bilo poleg dveh dolžin tras maratona, tudi trasa imenovana Perkmandelc, dolžina poti je bila tukaj dolga okoli 20 km in je prav tako vodila skozi rudnik. Z razliko, da je bila vodena, torej, brez prehitevanj in pametovanj, tukaj je imel glavno besedo Danilo in kolikor je bilo slišati, je bilo z njegovim vodenjem zadovoljnih vseh 35 Perkmandelcov :)

Še malo, čisto malo je rekel Andrej, nas miril, po zvočnikih pa AC/DC :)

Na štartu, kot vedno posebna energija, in ko se poženemo, se požene tudi adrenalin po žilah. Sprva po klancu navzdol in kasneje navzgor. In navzgor… in navzgor. Tokrat sonce ni naš zaveznik. Neusmiljeno  te boža, če hočete,  mrcvari,  tukaj ne pomaga skorajda nič , mogoče te bi rešil velik senčnik z bazenom in hladno pijačo, ampak haloooo, na Black Holu smo, tam se goni po najboljših močeh. Sicer pa , pogoji so enaki za vse, razlika je le v tem, da  si tisti, ki pride prej v cilj prej prvošči pivo, evo to je vse :)

Juhej juhej ….končno

Huh, kako že gre tista…v breh ni greh ;)

Med samo vožnjo pa kot vedno, padci, defekti, utrujenost do te mere, da se sesedeš na tla…vse to je šlo letos na srečo mimo mene. Je pa zanimivo spremljati sotekmovalce na monociklu, s singspeedi, pa z »bajseki« , s sočnimi kletvicami, katerih se ne bi sramovali niti v …..saj veste ;)

Črna Lukna

Letos  je od vsega najbolj sedel prihod v rove rudnika, tista taprava ohladitev, ki se je kar prehitro končala, ko te  rov neusmiljeno izvrže na 30+, poleg tega pa se v tistem trenutku pred teboj postavi še klanec, ki mu kar ni konca in ko si napis Pikovo vtreš v spomin do te mere, da ko te kelner vpraša kaj boš pil,  blekneš eno Pikovo  ?!?  in ker so kelnerji tega vajeni, ti vseeno prinese rogača ;)

Pikovo, Pikovo, Pikovo, Pikovo, pikovo, Pikovo …. :)

Ja in že smo v cilju, kjer ti Metka odreže večji kos lubenice, kot sicer, kjer prvo suho grlo poplakneš z energijsko pijačo, kjer sam sebi rečeš TOOOOOO in kjer si poiščeš senco Pri Matjažu in naročiš enga Pikovo  :)

Tukaj debat o dogajanju na trasi ni konca, tekmovalci pa še kar prihajajo v cilj in vsakemu bi lahko dal roko in mu čestital za osvojeno – premagano pot, letos je bila ob teh temperaturah zares zaj….. !! Sicer pa je maraton “tadovgega” prvi prevozil Rok Naglič, čas pa, brezveze :) Pri ženskah je bila to Natalija Anderluh.
Pri krajšem pa sta ciljno črto prva prevozila Robert Kordež in Sara Frece. Med vse udeležence, so izžrebali tudi kup praktičnih nagrad in tudi dve Škota sta dobila novega lastnika :)

Čez most, čez most in je šla…čez most, z novim Škotom ;)

Debatni krožek

Za konec lahko še dodam, da me je firbec preveč matral, da ne bi šel pogledat na tamkajšnji kozolec, ki se bohoti na Mitneku. Ko se povzpneš po prvih stopnicah  vidiš razstavljene predmete od nekoč in danes, ja, še vedno jih uporabljajo nekje .

Navijač, dejmo, dejmo…

Potem se povzpnem po še enih stopnicah in v trenutku se znajdeš v »sobi« na prostem, ljubezenskem gnezdecu kjer….ok, v glavnem  po celem kozolcu so urejena ležišča, kjer lahko prespite, skorajda pod milim nebom. In ne boste verjeli, prenočišče z zajtrkom, je bilo v teh dneh samo 5 € …..vam povem, se splača tja gor v Podpeco…s biciklom ali brez.

Žrebanje biciklom ne more biti zgolj ena formalnost, mora bit posebno…

Za konec pa le še to, na strani Bike Hole Bike  Festa imate urnik za ves teden. Obiščite nas in se prepričajte kako lepo je tu, pri nas na Koroškem

Ekipi,  katera se trudi, da nam je lepo,  pa vse pohvale za odlično organizacijo prireditev. Kot vedno nas je v lukni osvetljeval Miha, kateri te zamrzne za en krasen spomin na maraton, na fotografiji iz rova se lahko najdete TUKAJ

Biciklistični pozdrav


F O T O G A L E R I J A

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Zabava, miks, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | Brez komentarjev

Maraton Franja 2015

19.06.2015 ob 18:47, avtor deejay

Sam ne vem točno, kdaj je bilo, vem le, da sem sam pri sebi rekel, da na Franjo ne grem več. Odpeljal sem že tako daljšo, kot tudi krajšo različico, bil celo večkrat. Tista gužva, mogoče padec na eni Franji, so mi pač dali signal, da sem z njo zaključil.
Ampak, saj poznate tisti pregovor, da se zarečenega kruha največ poje :)
Me pokliče kolega, nekaj mesecev nazaj, a si se že prijavil, me vpraša. Ooooo ne še, se bom kr. Brez pravega premisleka, brez obotavljanja, se prijavim …Done

:) lep pogled, čez dobro uro bo kot v panju

In potem pride tisti 14 junij, šest se nas je odločilo iti pogledati v Zokijevo najlepše mesto na svetu. Na ta dan so tudi prvič prestavili štart. In to zaradi  popoldanske tekme med Slovenijo in Anglijo, kar se je izkazalo za pametno potezo, saj vročina v klance takrat še ni bila takšna, kot bi bila uro in pol kasneje…. Za v razmislek organizatorjem  Franjeza v prihodnje. Ali pa NZS , da vedno na ta dan organizira kakšno top reprezentanco za našega nasprotnika ;)

Prijava tekoče hitra

Novost, že preizkušena lansko leto je bila, da se je štartalo po kategorijah, s časovnim zamikom. Nobene gužve, čisto normalna vožnja do uradnega štarta, par kilometrov iz BTC-ja.  Naša kategorija je imela pinki barvo, zakaj , kako ne vem, ampak ta pinki in tista roza mačka me zdaj že nekaj časa spremlja povsod, še iz paketa mi je zadnjič skočila….v obliki etuija za telefon, čeprav sem naročil črno barvo :)

Pred štartom, kr gužva ja

Na štartu vse po starem, ker je zadeva že preizkušena brez treme, brez žeje, lakote, brez nepotrebnega  tiščanja na wc :)  Ko se zapeljemo po ljubljanskih ulicah, kot vedno, fajn občutek, navijači in navijačice, kot se spodobi. Ob cesti z ragljami, zastavami, harmoniko, ma ni da ni, bi rekel kolega  :)

Po ljubljanskih ulicah

Edini klanec na kratki trasi je kr-tk neki, nič posebnega, pa čeprav ga nekateri premagujejo z hudimi napori, le čudim se lahko, kako sploh preživijo, ko pa v klanec tako sopihajo, da človeka postane prav strah, ko jih gleda in posluša.

Proti Suhemu dolu

Ampak gre, malo od vrha prva okrepčevalnica, kar dosti kolesarjev se ustavi ob njej, sam sem se odločil, da dotočim v Škofji Loki . Tega se tudi držim, popijem juho, katera se prileže še najbolj od vsega, dotočim izotonično pijačo v bidone, posrkam še sok iz pomaranč in …pičim dalje ;)

Letos sem imel tudi to srečo, da sem vseskozi priletel v kakšno večjo grupo, koliko moči se prihrani v takšni skupini pa vedo tisti, ki so to že okusili. V glavnem proti cilju je letelo, ko sneta sekira :)

Okrepčevalnica Škofja Loka

Je bilo pa videti kar nekaj hudih padcev in prav zamisliš si, ko vidiš ob cesti negibnega kolesarja in mu v misliš zaželiš le vse najboljše. Upam, da so ga vsi tisti odnesli brez večjih posledic. Vejetno k padcu botruje v prvi vrsti utrujenost, posledično nezbranost in hitro se skupina znajde v zraku in kasneje na tleh, ni pa fajn, vam povem iz lastnih izkušenj :)

Proti cilju


V glavnem cilj je dosežen, prekolesariti brez padca, brez večjih problemov, tako nas je vsa šestorica prišla v cilj v enem kosu. Edija smo sicer malo čakali, ampak ko smo ga videli, nasmejanega, smo vedeli, da je to – TO .

Na koncu pivo, debata o tem in onem, tudi o kravi, ki je priletela na cesto daljše trase :) ja tudi to se zgodi. Ali je šlo za sabotažo, reklamo ali le neroden korak uboge krave preiskovalci še raziskujejo.

Ne gre za fotomontažo, zares je prletela na cesto ( foto Andrej)

Poln šotor

Tako se pa “tamlade” nastavljajo Tof-u

Za konec lahko samo napišem, da smo se imeli fajn in nič ne obljubim za prihodnje leto, kak bo prišlo, tak bo ;)

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto, Foto utrinek, Slovenija, Zabava, vse o biciklarjenju, Šport | 2 komentarjev

8. Finalni Skok na Uršljo goro

10.03.2015 ob 17:08, avtor deejay

Še tri minute

Pa smo dočakali, finale vseh final. Zadnji, osmi Skok na Uršljo goro. Spomnimo se, prvi skok je bil lansko leto, 29. novembra, po tistem jih je sledilo še sedem. Skupno se je na naših druženjih zbralo kar 164 pohodnikov, od tega 100 moških in 64 žensk. V povprečju se je vsakih 14 dn izbralo kar 65 pohodnikov.    Najmlajša udeleženka Tjaša je štela 9 let, najstarejša Katarina pa 77 pomladi. Vseh osmih skokov se je udeležilo 7 udeležencev; Eva Praprotnik, Mateja Šumnik, Primož Grešovnik, Dušan Senekovič, Milan Zupanc, Kralj Edi in jaz :)
En plosk na nas …PLOSK ;)

Ta-hitri trije ;)

Pa da ne bomo pisali samo o statistiki, še na hitro o dogajanju z zadnjega poskoka, naskoka na našo Goro. Že dva tedna pred finalom smo vedeli ,da nas bo na ta dan čakalo lepo vreme, dogovor je dogovor :)
76 udeležencev  ob osmi uri na parkirišču je dalo vedeti, da bo tudi ta skok nekaj posebnega. Zdelo se mi je , da so nahrbtniki naših skokecev in skokic malo večji, kot ponavadi. Seveda so se moja predvidevanja izkazala za točna. Kar se je lahko videlo na vrhu v koči, ko ena miza ni prenesla več teže vseh dobrot :)

Tja gor je treba

Kot tokratno zanimivost velja omeniti tudi, “ob šankarske ” dejavnost. Kar pomeni, da je bilo tokrat Pod Brezo zaprto. So bile pa ob Železarski poti na vsake toliko časa v snegu domače “rcnije” ja  tudi Koroška ni bila imuna na virus angine, ki je zaokrožil tod-okrog ;)

Tonski tehnik Primož je skrbel za glasbo ;)

Ja, tudi zavrtele so se, skokice naše

Tokrat na vrhu presenečenje prve vrste. Primožu ni bilo treba dvakrat reči,   če bi tovoril na Goro svojo 12 kilogramsko frajtonarco. Z veseljem se nam je pridružil in pričakal vsakega skokeca posebej s svojo vižo. Našim puncam tudi ni bilo treba  dvakrat reči, da so se ob tem tudi zavrtele. Zavrtelo pa se je kasneje tudi kolo sreče v notranjosti koče. En kup praktičnih nagrad je čakalo na naše pohodnike.  O dobri volji in pozitivi pa itak nima smisla izgubljati besed. Ta dan je bila Urška samo naša, čeprav zveni egoistično al….j… ga :) res je bilo tako.

Polna koča

Čeprav  je bila prireditev rekreativnega pomena, smo kljub temu ob štartu vključili štoparice. Tako smo na koncu dobili tudi  skupne zmagovalce po kategorijah. Ti so bili Tjaša Hafner, Teo Pečnik, Jana Makuc, Irena Šmid Jeram, Vinko Ladinek in Milan Zupanc.

Tjaša

Anže

Milan

Claudia, Jana in Veronika

Irena in Erna

Vinko in Robi

Podelitev kolajn najboljšim, najhitrejšim je zaznamovala naša najmlajša Tjaša. Med samo podelitvijo je od samega pričakovanja, adrenalina in velikega aplavza potočila solzico, pa ne samo ona, marsikomu so se ob tem prizoru orosile oči. Po podelitvi pa je sledila še svečana podelitev “birtuhov”  . Za te je poskrbela naša šivilja Irena, katera je poskrbela, da je svojo uradnio kelnersko uniformo dobil tudi Vlado, da bo šank izgledal še lepši, je postala lastnica tega tudi Danica :)

Po meri narejeno

Poleg tega se lahko z najlepšima predpastnikoma sedaj pohvalita še člana UG Teama. Prav lepo pa nas je presenetila naša Janja, katera nam je zaštrikala prav posebne kape, takšne, katere nosijo menda samo bejbe ;)
Dve kapi pa sta dobila tudi tudi najstarejši in najmlajši udeleženec našega skupnega pohoda.

O njih se ne govori veliko, se ne ve, kdo so, pa vendar obstajajo….Strici iz ozadja :)

Za konec lahko  dodam le še tole, veseli smo, da so se ta naša druženja tako prijela. Pa ne samo to, marsikateri udeleženec je že izjavil, da bo pogrešal te pozitivne sobote, na katere smo kar nestrpno čakali. Tudi iz sosednje Avstrije, smo imeli redne obiske, prot ikoncu so nas redno pričeli obiskovati tudi Velenjski tekači….
K temu lahko dodam le to, da še nismo rekli zadnje. Za vse skokice držimo tudi besedo, da se v kratkem podamo na skupni nočni pohod na Uršljo goro, o tem boste seveda obveščeni v naši skupini.

Yeeeeeeeeees

V vseh teh druženjih so bili z nami tudi zlata vredni donatorji, kateri so pripomogli za različna razvajanja, vključno s toplim čajem na vrhu, na  vsakem našem  pohodu.
Posebej HVALA ; restavraciji Al Pachino, Solni Hram, Relax Turizem PE Velenje, Elektrarne RM, Kwon Computers, MG Rohr, Remf d.o.o., Urarna Triller, Zveza Športnih društev Ravne, Akers Valji, Subway, Parketarstvo Kamnik, Kopur d.o.o. in Koroški radio.

Novim zmagam naproti…..

Hvala vsem sodelujočim, brez Vas ne bi bilo teh sobotnih druženj, novih poznanstev, pozitivne energije….upamo, da nam uspe dogovor z “lokalnimi oblastmi”,  da se bomo lahko družili tudi v prihodnje na naših skupnih Skokih na Uršljo goro.


FOTOGALERIJA 1

FOTOGALERIJA    2

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Foto utrinek, Slovenija, Zabava | 1 komentar

« Starejše objave Novejše objave »