Vse skupaj se je pričelo malo nenavadno. Mrzlo jutro, kot je bilo napovedano, je terjalo svoj davek, ko se pripeljem okoli pol osme na parkirišče ob Ivarčkem jezeru, vse prazno, še stojnice z mandarinami iz doline Neretve ni bilo več   kar je samo dokaz več, kolikšen mraz je bil
Sedim v avtu in čakam, da se prične dogajati. Nisem rabil dolgo, ko se pripelje, mislim da Passat, parkira poleg mene, voznik odpre okno za par centimetrov in zaslišim izgovorjene številke 90, 91 in 92…..piši

Jutrooo

Beri naprej »

Bilo je včeraj, 17.12. 2016 , ura tam…. okoli pol osme zjutraj, ko se pripeljem, še ves “zmučkan” do Ivarčkega jezera. Sem mislil, da bom prvi…ma pozabi to, že dosti ljudi je tam, čeprav je hladno, se ne skrivajo po avtih. Bil je to dober znak, da je pred nami še en lep skok iz serije Skupaj na Uršljo goro.

Prijavna služba, mesto dobro označeno

Se razpakiram iz avta, ko prvi že stopijo do mene, momment, samo še označim prijavno službo in popis trenutnih obiskovalcev, prebivalcev Ivarčkega se lahko prične.

Beri naprej »

8.00 AM

Ste zaspani, utrujeni…vas mogoče daje nahod. Zvečer ne morete spati imate otečene noge
Hja, zdravnik bi vam predpisal antibiotike in vas napotil v bližnjo lekarno po kreme, na beli recept seveda
Alternativni zdravilci bi na vas polagali roke in klicali tistega, naj odpravi vaše težave stran, kasneje bi… daj kolko daš, pustili pri njem malo cvenka…tudi ti morajo živeti….
UG Timing pa ima za vas terapijo, katera bo delovala na vse te tegobe in še 78 drugih

Beri naprej »

31. november je praznik, katerega je tudi dela prost dan. Za kakšen praznik gre ?

V prvi vrsti se takrat podamo še zadnjič skupaj na Uršljo goro, pa ne peš, ampak s kolesi, picikli, bicikli, bajki….v glavnem gonimo, zgonimo in ja, tudi tišimo, pa ne vsi, da ne bom zdaj še koga užalil

Šrotnek, nekaj nas je že

Šrotneški klanec, brezvezen

V glavnem, tega skupnega druženja si bomo zapomnili po tem, da je “organizator” zjutraj malo zamudil , da je bilo kar nekaj takšnih, ki so se letos prvič podali s kolesi na Uršljo sploh, ker so vedeli, da bomo skupaj zmogli, je veliko lažje, kot če se greš sam matrat, verjemite.  Da je meja najmlajšega padla na deset let, bravo Tine, da smo rešili dva defekta, en menjalnik za silo spravili v pogon in da nihče ni bil tečen

Beri naprej »

Uršlja gora v vsej svoji lepoti

Pričeli smo konec novembra, dobili smo se vsako drugo soboto, ne glede na vremenske razmere. Končali smo minulo soboto. Povprečno se vas je zbralo nekaj več kot 106 pohodnikov, bolj natančno, ljubiteljev naše gore, Uršlje gore. Skupaj 851 ljudi se je udeležilo osmih pohodov, število, ki je preseglo tudi tista najdrznejša pričakovanja.

Beri naprej »

Tako je izgledala Uršlja gora iz avta, ko smo se odpravljali na štart

Za sedmi zimski skok na Uršljo goro so nekateri trepetali. Saj veste, kakšno vreme je bilo v preteklem tednu. Dež, sneg, dež, dež, sneg in dež , napoved od nedelje do petka Na naši Uršlji pa je v tem času snežilo, včasih bolj, drugič manj. Nekateri so se tega ustrašili, drugi ne  In prav ti, ki so se kljub temu zbrali v sobota na parkirišču ob Ivarčkem jezeru, so bili zato nagrajeni.

Tam zadaj levo je koča dedka mraza

Nagrajeni z izjemno kuliso, ki je prikaže malo kdaj, naslednja je napovedana za leto 2067
V glavnem bilo je kičasto, sonce, brez vetra in najlepši razgledi so ponavadi ravno dan po dežju/ sneženjem…. ampak to je že za faks, 2 letnik,  smer  biometeorologija

Parkin ob Ivarčkem jezeru

Zjutraj, ko se peljem proti prizorišču zločina lahko opazujem našo Goro. Lepa je, sončni žarki, ki jo prav v tistem času osvetlijo, jo naredijo še lepšo. Tja gor gremo ja, že tisti prvi pogled nanjo da slutiti, da bo ta skok izjemen po njeni kulisi….

Ena redkih ravnin na poti na Goro

Tudi tokrat je šel popis presenetljivo hitro, dobri dve minuti pred osmo, so neučakani že stali za štartno črto. Edino Vlasta je še pršibala minuto do, ampak, nje sem že vajen, aja, ena je še bila, ampak , njej je oproščeno, se ji je zgodilo prvič

Ob osmih smo pognali, o razmera s poti sem dobil podatke z vrha. Bilo je kratko in jedrnato, trasa lepo shojena, dereze priporočljive. Kar posredujem naprej, pohodniki se naj pa sami odločijo, kako in kaj.  89 se nas je zbralo. In ker je v preteklih dneh na gori zapadlo veliko snega, je bil zanimiv pogled na obutev. Nekateri v  supergah, drugi v pohodnih visokih čevljih z gamašami.

Hitre nogice, skoraj bose, na vrhu pa meter snega

Ponavadi dohitim prve pohodnike nekje pri kmetiji Jurček, tokrat ne duha ne sluha o njih. Tempo imam ponavadi enak. Bolj se bližam nekje polovici pot, tj , nad Ošvenom ( cca1100mnv) srečam prve, kar pomeni, da so presneto hitri. Potem jih ne zmanjka, malo poklepetamo in grem naprej. okolica postaja čedalje lepša. Na trenutke ob fotografiranju vseh teh lepot pozabim, da sem danes v skupini  In spet se spustim naprej in zopet me “zašteka”.

Duja

Vmes me med potjo navzdol preseneti Duja, nekdanji  skrbnik koče na Gori, spregovoriva nekaj besed in se dogovoriva da ga kmalu obiščem na Kremžarjevem vrhu, kjer z ženo Tatjano razvajata tamkajšnje pohodnike .

Na vrhu temeljit popis, kot vedno

Tako da na vrh pridem zadnji, kar pa ni nič narobe, uradna časomerilca Danilo in Simon, sta prav vesela, da je tako. Čeprav tokrat ni sile biti zunaj, toplo je, brez vetra. Kot vedno je pozitivne energije toliko, da bi jo komot lahko delili z vsemi tistimi, ki tokrat niso mogli z nami. Prva sta na sedmem skoku prišla na vrh Denis Ulbl in Nina Krajcer

Ko sonce prvič, ko greš proti vrhu pokuka izza dreves

Čisto me je okupirala ta pravljica

Sledi, zdaj že obvezen fotošuting, in narava nam kr ne pusti pospraviti fotoaparatov,. Že ga spakiraš v nahrbtnik, ko spet vidiš detajl, ki se po vsej verjetnosti ne bo zgodil nikoli več. Vzameš aparat, zamrzneš sliko in zgodba se ponovi…..

Domen

Tudi tokrat so bili z nami naši prijatelji, Solni hram, restavracija Al Pachino in Ski servis Pohorc Bike in Akers valji Ravne. Brez njih bi bila naša druženja pod vprašanjem, tako pa iz tedna v teden, brez vprašanj delijo vse dobro z vami.

Brez besed

Kaj še preostane velikim  Le še Grande finale, 8. Finalni skok na Uršljo goro. Ta se bo zgodil 5.3. 2016. Kaj vse bomo podarili, izžrebali, kaj jedi in pili…kako bomo oblečeni. Jah, nič ne izdamo, pridite in izvedeli boste iz prve roke

… je snežilo in kepe so padale po meni

Še mnogo več “pocukranih pa v

FOTOGALERIJI /klik

Se vidimo

Jutro 6.2. 2016,  ko se peljem zjutraj proti Ivarčkem jezeru in pri Rimskem vrelcu, ko ponavadi vidim race, mačko, ki mi skoči na cesto…. tokrat zagledam Spidermana  Ok, trezen sem, nula nula šofer, ampak dam klepat …tisto bogastvo, če ni bil Spiderman
Ko prispem na parking, še malo posedim v avtu, ko mi čez šipo pogleda mucaaaa , muca maca in zaprede….a nas boš popisal. Aaaaaa vežda, pustna sobota je in kot sem napisal v napovedniku za vabilo, da so tokrat na skoku zaželjene pustne maske….že vidim da bo fajn

Čedni

Pustnih šem je bilo res veliko, klovni, kolesarji, muce, miške, tigrice, pike poke, pa pike nogavičke, celo viking Viki prikoplje od nekod in na koncu Spiderman, ja prav sem videl, res je bil človek-pajek nekaj se jih je našemilo tudi v pohodnike , planince

Popis je potekal presenetljivo hitro, ura se je bližala osmi, ko se bomo pognali proti vrhu naše Gore. Medtem opazujem, kako s maske merkajo med seboj  Še največ strahu imajo pred Spidermanom, ve se zakaj, že ko se postavi na štart, se določeni kr umaknejo, nekateri ga čudno gledajo, peščica pa kuje načrt, kako preprečiti, da bo prvi na vrhu. Ampak brez bojazni, kasneje se je namreč izkazalo, da je bil danes z nami tudi zato, da je pomagal ljudem do vrha, jih vzpodbujal in jim vlival moči

Zaskrbljeni pogledi, ko se na črto postavi Spiderman :)

Podatki, ki jih dobimo z vrha so obetavni, sončno je, brez vetra, Železarska pot pa normalno prehodna, brez derez pravijo, čeprav se kasneje izkaže, da vendarle ni bilo pametno pustiti dereze v avtu, je kr drselo namreč. Ampak, kot smo že tolikokrat omenili, pot je enaka za vse., skoraj za vse, za rdeče-modrega ne

Saj gre …

Tudi Pod Brezo se je ustavil

Sneg, ki je padel med tednom se je lepo obdržal in nam ob krasnem vremenu ustvari še eno pravljico, ki ne bo pozabljena. Mislim, da ni med nami, 108 nas je bilo, enega , ki tega ne bi potrdil. lepo je bilo videti spet nekaj novih nasmejanih obrazov, ki jim ta dan ne bo šel kar tako v pozabo, tudi tisti , ki ste z nami že bili…daaaaleč nazaj, ste še našli pot do nas. Lepo vas je bilo videti. In če bo obveljala tista vaša, se še vidimo letos

Kr gost promet ja

Proti vrhu je šlo brez problemov, krajša pavza je bila Pod brezo…mimogrede breze še ni na vidiku, je pa bil na bližnjem hrastu tisti rdeči možiček. Pravzaprav smo med potjo ugotovili….on, ona, ono namreč ne govori, da je to obojespolnik   Kar na trenutke pride še kako prav. Nihče ga še namreč ni videl opravljati potrebe, ni ga bilo zaznati ne na moškem ne na ženskem wc-ju   In objel je mene in potepkal po ritki eno pred menoj, ja včasih bi res bilo fajn biti Spajdermen

Vse je OK

Timotej, prvi na šestem skoku

In ko hodimo proti vrhu, nam naproti že hodijo tisti tahitri, pride prvi, kratke hlače, pride drugi kratke hlače …..potem ustavimo in se vprašamo, kaj je zdaj to, smo že preveč popili al j res tako toplo  Ugotovimo, da je in eno in drugo Tako da je vse ok.

Prelep pogled, katerega se nikoli ne naveličaš

Ko se nam odpre najlepši pogled na goro iz vzhodne strani smo rešeni. Pravzaprav določene rešuje še Spiderman, porkaštrudl, tega sem pa omenil danes že x-krat, ampak kaj morem, je bil res povsod, odpelje enega na vrh, prileti po drugega in tako do konca, ko pripelje zadnjo skupino.

Spiderman v akciji

Na vrh pa sta tokrat prvič prisopihali imeni, ki doslej še nista bili prvi. To sta bila Nina Krajcer in Timotej Bečan. Bravo in čestitke tudi vsem ostalim udeležencem, vem, ni vam lahko, je pa fajn, ko smo enkrat na vrhu

Povsod so, tudi na vrhu je bilo srečati dacarje

Čudovito vreme, brez vetra…

Na vrhu pa davčna inšpektorja, ja , tokrat mora zares potekati, tako kot je treba, sicer sta že kr precej v …mislim imata rdeča noska , ampak ok. Sta bog in batina bi rekel kolega iz bližnjega bifeja
Toliko mask, ki smo spravili to soboto na Uršljo, jih še prav gotovo ni bilo nikoli, evo , pa smo spet pustili sled

oooujeeaaa

Fajn je, ljudje so nasmejani, se zajebavajo, pravo pustno vzdušje na 1696 metri nad morjem, čas je za skupinsko, zgodovinsko fotko. Sledi žrebanje nagrad, spet so z nami naši zlata vredni prijatelji, Robi, Borut, Mira in Rok, bolj prepoznavni po servisu koles Pohorc, restavraciji Al Pachino, Solnem hramu in podjetju Troia. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej.

Lej ga Vikija tam zadaj

Za konec bi lahko še dodal, da v skupni rezultat šteje 5 (pet) najboljših skokov. Se pravi po točkah pet najboljših uvrstitev. Do konca te sezone skokov sta nam ostala še dva. 20. februar in finalni skok, ki se bo zgodil 5. marca. Upam, da boste z nami tudi takrat, fajn bo.

Se vidimo

FOTOGALERIJA

Sončni vzhod na Ivarčkem jezeru

Nekateri se segrevajo s tekom okoli jezera

23. januar 2016   ko se peljem proti našem tradicionalnem zbirališču  skozi  Kotlje opazim igro narave, prebujanje dneva. Katera daje znak, da bo tudi ta dan, prav poseben dan. Parkiram ob Ivarčkem jezeru, vzamem fotoaparat in stopim do jezera, še vedno se barve prelivajo, poskušam to ujeti v objektiv. Tam se zamotim do te mere, da skoraj pozabim na naše skokece in skokice, ki se že pridno zbirajo.

Prva z desne  je štartala v napačni smeri

Vrnem se do njih in zadeva steče, pričnem popisovati, tri četrt pohodnikov že poznam po imenu in priimku, zato gre vse skupaj lažje, za ostale ugibam ali pa mi sami izdajo ime

Do osme ure imam podeljenih 99 blokov za čaj na vrhu v koči. Spet lepo število pohodnikov. Spet bo veselo si rečem, navdušen tudi nad tem, da nam je v tem tednu uspelo za finalni skok dobiti dve zares mikavni imeni, ki bosta nekaterim polepšali ta dan ,ampak o tem, ko bo čas zato

Ko se prično nabirati…

Ob osmih poženemo, kot vedno. Tokrat pri minus osmih stopinjah po Železarski poti  proti vrhu Gore. vsi tisti, ki se udeležujejo zimskih lig, pohodov itd itd, nam zatrdijo, da je Zimski skok najtežja preizkušnja, ki se izvaja skozi zimo.  Najtežja in tudi hkrati najlepša, pravijo, da še tisti, ki živimo tu, sploh ne zavedamo, kaj imamo….mi pa jim vračamo, da se še kako zavedamo, ne zavedajo pa se tega vsi, to pa res….

Medtem, ko je bila debata o zimski ligi, se že bližamo višini Ošvena, prvi so medtem že na vrhu, ko smo mi šele na pol poti. Ampak nič hudega, se ne mudi, hodimo za dušo. Pot je od polovice naprej tudi zasnežena, vse do Okrepčevalnice Pod Brezo pa je suho. Lepo na, gre, vsake toliko časa se pridružim katerim in malo poklepetamo, tudi o klepetu. Znanstveno je menda dokazano, da smo ob klepetanju počasnejši, tudi če mislimo, da nismo   To pa še ni vse, počasnejši smo tudi ob žvečenju Babalu-ja , se jih spomnite ,v glavnem  v prihodnje brez žvečilnih gumijev, če želite biti hitrejši  Pač ne boste pokali balonov.

Mimo znamenja, edina “ravnina” na Železarski poti

Bolj se bližamo vrhu, bolj se kuha na vremenu. Ko prispemo na vrh lahko vidimo snežne nevihte v dolini, kako se vlečejo meglice. Ni trajalo dolgo, ko prične sipati sneg tudi na Gori. fajn je, prava zima in ravno ob tistem času, grem preganjat ljudi iz tople koče. Gremo narediti eno gasilsko, hitro, hitro in potem se prične.

Romana v cilju

Prtisnem enkrat….ooo se sliši izza vogala , prišiba še nekaj ljudi. Ok smo ready, prtisnem….oooo jih prileti še nekaj iz koče. Ok, pa dajmo še enkrat, al pa raje ne, nekaj mi pravi, da še niso vsi na kupu In res, po snegu prikoplje še ena skupina, napol oblečenih   Zdaj je pa dovolj, kar bo bom ko pršibajo še zadnji in fotka gasilska za peti skok se lahko zamrzne za vekomaj

Tole fotkanje postaja že pravi obred

Tičkaaaaa

Sledi odhod v kočo, ampak še prej, vedno se nekaj dogaja, ena sama pozitiva je v zraku, vsi veseli, nasmejani….gremo se še malo ogreti in nagrade so še za podeliti. Letos smo se odločili, da se nagrade podelijo le med prisotne. Spet so bili z nami dobri ljudje, Mira, Robert in Borut, ki so z nagradami popestrili in obdarili naše pohodnike.

drugič

Zunaj je prenehalo snežiti, čas je tudi, da se vrnemo v dolino . Spet se polni novih vtisov vračamo v naš vsakdan. Z mislimi pa smo že pri šestem skoku, ta se bo zgodil na pustno soboto. In že ste spraševali, če ste lahko v kaj našemljeni….seveda ste lahko, pravzaprav bo to zaželjeno. Na najbolj norčavi dan pa res ne bomo kislih “ksihtov špilali”

Js mam pa nove dereze

Dobrodošli na pustno soboto, 6.2. 2016 na parkirišče ob Ivarčkem jezeru

Smo Slovenci,

ne jamramo,

ker hodimo na Uršljo

Zimska idila na Gori

Se vidimo

Se vidimo

FOTOGALERIJA

12. december 2015, ura 7.45, v tem času sonce komaj da vzide. Parkirišča ob Ivarčkem jezeru pa polna, kot za prvega maja. Pardon, ob takšni uri so za 1. maja, še na pol prazna. Napolnijo se par ur kasneje, pa še to zaradi tega, ker je zastonj hrana in pijača, pa še ansambel jim uštimajo
Danes tega ne bo, pa je kljub temu ljudi, da kar mrgoli. Na Uršljo goro gremo, samo to

Popis pb

In tudi tokrat se nas je ob osmi uri zbralo okoli 100, natančneje 97 tistih, ki smo imeli namen, povzpeti se na 1699 visoko Uršljo goro. Dvema žal to ni bilo dano. Eden od pohodnikov, se ta dan ni počutil, kot bi se moral in je zaradi slabosti končal svoj vzpon predčasno.

Segrevanje na -2 stopinjah

Pa gremo lepo po vrsti. Tokrat sem bil na parkingu že ob pol osmih. Pa da ne bost mislili, da sem bil prvi, nak, tisti zagriženi so se že ogrevali, sam pa sem kar pričel s popisovanjem. Zelo hitro mine te pol ure in v veselje mi je bilo, ko sem videl, da se je nam tokrat pridružil tudi Rok, kateri je že od lanskega leta spraševal o tem in onem…. Tokrat  se je opogumil in prišel na mesto zločina, svoje prehodil in bil na koncu zelo zadovoljen. Jaz pa tudi
Štart kot ponavadi, s tem, da se je tokrat oglasila sirena, jo, tista prava policijsko-gasilsko-reševalna

Nestrpnost narašča

Te slednje smo tokrat res potrebovali. Pohodnik, ki je omagal je potreboval njihovo pomoč. Tu pa smo lahko videli, kaj dela novi sistem obveščanja. Ko smo poklicali center za obveščanje, da bi pač potrebovali pomoč reševalcev, smo naleteli za nekaj časa na zid, nepremagljiv. Kako nekomu ki ni iz naše Koroške povedati, dopovedati, kje je Ivarčko, kje je Železarska pot, kje je kmetija Jurček. Težko, oziroma nemogoče, vse dokler dispečer na 112 ne preveže, po zahtevi Anice, katera je vodila pogovor, k nam bližnjim, koroškim  reševalcem. Potem zadeva steče. Če bi odločale sekunde, lahko tudi minute, bi bila težka. Anica in Lojz sta potem spremljala našega pohodnika do Jurčka, kjer so ga prevzeli koroški reševalci. Kot smo izvedeli že včeraj, pa je šlo hvala bogu le za trenutno slabost in je že OK.

Jure pod Jurčkom

Nekje na polovici poti

Lojz je potem kljub temu prišel na vrh, dobil tudi nagrado , Anica pa bo  za pozornost, ki jo je namenila, prejela ob naslednjem Skoku skromno darilce

Cerkev na Gori

Prav zaradi tega “zastoja” sem potem odpeketal proti vrhu bolj kot ne sam. Srečal še nekaj skokic, malo poklepetal in gasa naprej. Od ceste pa že srečeval tiste tahitre, ki so se že vračali v dolino. Na hitro rečemo kakšno in že se mi je prikazal vrh, tam na vrhu pa ….pa kje hodiš  So se me pa razveselili, kot da bi imel v vsaki roki vsaj dva  5- litrska kanistra mošta

Nekaj so videli na meni

Na hitro rečemo kakšno, ljudje se že vračajo v dolino, zato tudi na hitro gasilska za vse večne čase in to je to. V koči sta dežurna poskrbela za vse  prisotne, sledil je tudi žreb. Al Pachino in Solni hram sta na vsakem skoku z nami. Za čaj pa je tokrat  svoj prispevek dalo  podjetje MG Rohr za Raven na Koroškem….

Šaleška dolina

Na drugem skoku sta najhitreje do vrha prišla Vinko in Irena, slednja prvič med ženskami pod eno uro. Čestitke, čestitke pa tudi vsem ostalim za osvojeni vrh, ter prispevek k temu, da je za nami še en uspešen skok na Uršljo goro.

Naslednjič se vidimo zopet 26.12, se pravi dan po tistem obilnem zajtrku ja, pasalo bo na tisti dan malo razmigavanja, zato le označite v  svoje pametne telefone, tablice, računalnike in klasične koledarje  dan 26 december, 8.00 Ivarčko jezero -> Uršlja

Gasilska 2. Skok 2015/16

Pa lepe Božične praznike vsem

B

FOTOGALERIJA