Pred štartom nastop skupine Zvita felna

Krejanov memorial, oziroma Koroški GP v gorskem kolesarjenju je za nami
Imel je nekaj čisto frišnih fint, bi rekli tu pri nas. Slavisti bi temu rekli,  novosti   Kot prva je bila ta, da je uspel v drugo. Na prvi datum je bil napovedan namreč vesoljni potop za Prevalje, tega hvala bogu ni bilo, Prevalje še vedno stojijo, tudi cesta se še vedno obnavlja, skratka vse po starem
Druga finta je bila, da smo pognali v kontra smeri, se pravi, tisti, ki tega niso vedeli, so se postavili pred startno črto, drugi kontra in so se gledali, rekli pa nič. Na koncu je le prevladala tista nova trasa do naselja Pod gonjami.

Neučakani, že postavljeni v smeri vožnje

In tretja finta, letos prvič premierno so z fizikalci, to so tisti, ki so na biciklu odvisni le in zgolj od svoje pripravljenosti, štartali tudi električarji, oz po domače štromarji. Ti pa so svoj čas bili fizikalci, sedaj pa jim je v pomoč akumulator. Se pravi, gonijo za hec, šibajo za res   O e-bajkih je govora, ni jih bilo sicer veliko, bili pa so.

Na Krejanovem memorialu se je veliko za pogovoriti, tako v živo….

…..kot tudi po telefonu

Krejanov memorial še vedno ostaja prireditev z dušo. To lahko potrdijo tisti, ki se ga udeležujejo, ki na njem ne smejo manjkati. Za to se prestavljajo rojstni dnevi, poroke, krstitja v naši družbi, so nam celo poslali dopis, da tisti, ki se ga bodo udeležili, lahko to storijo bp, čeprav se je pisala delovna sobota

2x 5 perov častim potem je rekel in pognal

Skratka, vsi, ki so želeli so pognali ob enajstih, kot je bilo dogovorjeno. Zaradi gradnje prevaljške hitre ceste se je peljalo po stranskih cestah do naselja Pod gonjami. Tam so se uštimale ure, pojedel prvi ali zadnji gel   spraznili pretežke bidone in voilaaa   gasa pod Brinjevo goro. Trasa ostaja vseskozi enaka.

Pod gonjami smo ustavili, si naštimali očala in pognali

Juhej

Testirali viadukt pod Brinjevo goro, genau za tri bicikle

Prvo mlinčkanje pod Brinjevo goro,  ko prispevo na vrh, se cesta nekoliko spusti, tu lahko naredimo požirek, dva in makedam dobi asfaltno prevleko, ne za dolgo…hvalabogu. Od tam poteka rahli klanec vse do Godčeve ravni, kjer pa se cesta skorajda položi.Sam jo prevozim v prijetnem klepetu. Sosed je namreč nabavil nove šolnčke in jasno tudi bicikl Vse se sveti, vse je novo, se mi zdi, da ga je še bicikl pomladil za enih deset let   v glavnem o elektriki še ne razmišlja. Pravi, da je to temo oddelal že v rajni Jugoslaviji, ko je obiskoval elektro šolo, zdaj hoče biti in ostati fizikalc

Evo pikeca, zaradi varnostnih razlogov ne objavljam cele fotke…vse se je svetlo

soseda , pa se vidiva na Krejanu

Čreda v galopu fajn za pogledat

Če imaš do tam prihranjene še kaj energije, ga lahko prav fajn nakuriš, treba je le paziti, da se ne skuriš. Tukaj še naprej veselo klepetam, pravzaprav sogovornikov počasi zmanjka, vem ja, težko se diha, še težje govori
Ko malo potegnem, slišim, da se za menoj vrtijo tudi druga kolesa, vzamem kamero, posnetek in ….pač lokomotiva

proti kmetiji Godec

Čisto tiho so bili    aaaa, pa sem jih

Kajti na najvišjem vrhu dela trase, pri Žirovnikovem križu pod Strojno sledi strm spust. Tukaj se malo nadihaš, še želiš peljati hitro in predvsem varno, se tudi navzdol nadelaš. Tukaj ujamem sijočega našega šefa. Sam pošpega proti meni in ko zagleda mene spregovori   Da mu bo ostal spomin na drvenje proti zaj….ovinku številka ena, ga pri hitrosti 40 + pofotkam. Potem mi ne da miru, ko cek se prilepi zadaj za mano in kontrolira, kako potekajo prestave pri meni Mislim, da je šlo vse tako do kapelice nad Šentanelom.

Žirovnikov križ, do vrha Strojne je od tu tri veslaje desno

Evo tebe pa del moje kramparce

Sledi del, ki bi mu lahko komot rekli zahrbtna ravnina   Gre za ravnino, ki to ni. Občutek mehke gume verjetno poznate, evo, to je to, tišiš, pa ne gre. Menjaš dol, pa ne gre kaj boljše… Samo prosiš vsemogočnega, da je to samo trenutni feeling in da bo kmalu spet vse ok    Tukaj mi gre ok, dohitim še nekaj sotrpinov in skupaj dočakamo tisto o katerem , po katerem vsi skupaj hrepenimo   To je konec “ravnine” in končno spust vse do cilja, brez enega samega klanca . Samo down, down in down. Tu mi pri prestavljanju na veliko šajbo spredaj, ja še vedno imam spredaj tri šajbe   pade veriga dol…eeee jebi ga, ustavim, ne vzame mi veliko časa in že sem med kandidati, da pridem v enem kosu do cilja

Po moje je imel tudi on težave z mehko gumo

Križišča so fajn pokrita s prevaljškimi prostovoljnimi gasilci, kateri že leta skrbijo za varnost na poti. Za navzdol opažam, če se prejšnja leta niso toliko upali, je zdaj bolj izjema tisti, ki ne upa spustiti. Tako da navzdol leti. Ok po ovinkih se vidijo “špure” od bremz, nekatere vodijo na travnike, druge v poglobljeno muldo   ampak na koncu, na cilju ni kakšnih hudih poškodb. Vedno se izteče, tako kot se mora, po željah nas udeležencev in verjetno tudi organizatorja. Kateri je letos naredil še eno finto

Na Klemenu oz. že skoraj na cilju

In iz Klemena proti cilju – Prevaljam

Kjer se bijejo zadnji boji za dobro uvrstitev

Finta Mohorič, znana iz bicikl krogov  (levo zadaj

Prevzem majice ob vrnitvi štartne številke/čipa te “obogati” še z darilno vrečko in simbolično nagrado. Letos majice posebne barve, čedne    Prostor kjer poteka zaključna podelitev priznanj najbojšim, najstarejšim, najmlajšim, najlepšim. Podelijo tudi nekaj bonov trgovine Enduro, žrebata se dve kolesi. Opet kolo dobi vsak dvestoti udeleženec. Johnnyin Tex band nažiga da se iskri. Mimi je v efektu, letos plesočih in migajočih hostes ni, gospodarska rast še ni dovolj velika, ampak ko bo, se bodo tudi te vrnile, po moje   nekaj so govorili o debelih kravah, mogoče je to to

Bolj govorim, da bi imel lila majico, bolj me sprašuje katero cifro

Odlično vzdušje

Band v živo, kake kasete pa cd-ji   fajn nažigajo

Ampak, kdo bi se zdaj obregnil na to, res, da nas razvajajo na tem Krejanu že vrsto let, ampak odličnem vzdušju konec koncev tega niti ne pogrešaš. Še vedno ostaja prireditev kot se šika. Poznavalec in oboževalec Krejanovega memoriala mi na štartu namigne, da bo prihodnje leto Krejanov memorial dvajseti po vrsti, uradno 19-ti, ampak če zraven prištejemo še prvo kolesarjenje po poteh Blaža Mavrela je to to. Menda

Žiga in Slavko, razlika v letih 75 ….bravo vi2

Najhitrejši sta  s progo 30 km opravila Rok Naglič in Teja Plantak, pri štromarjih sta  bila to Dejan Šumnik in Zlata Lodrant, najstarejši udeleženec, naš stari znanec Slavko, najmlajši, najpogumnejši pa naš novi znanev Žiga.

Teja in Rok razlika v letih +9

Na koncu še zahvala, čestitali smo že. Brez dobre organizacije tu ne bi šlo, tako kot gre, krivci za to so, občina Prevalje, trgovina Enduro, Miran Klančnik and friends, katerih je kr za en minibus, prostovoljni gasilci iz Prevalj. Za fotografije, ki so letos nastale ob in na poti pa sta poleg mene kriva še Danilo in Petra iz fotografskega studia Ostrina Vsi ti so poskrbeli za 203 udeležence prireditve…bravo

Jože pravi, da se ima na Koroškem prekleto fajn, sploh ne vem, če je šel domov po koncu prireditve

Ekola pekola, to je to za letos  iz moje strani. Veselim se naslednjega Krejanovega memoriala, hkrati pa izkoriščam priložnost, da še pozdravim vse, ki me poznajo
In vabim vse, ki so že bili in  tudi tiste, ki še niso bili,  na našo tradicionalno extra cool turo S kolesi na Uršljo goro, katera se bo tudi letos zgodila 31.10 2018

Pa na zdravje

pa naj bo še enkrat

ok, čin, zdaj pa ne bom več, ostale fotke v fotogaleriji

Za konec pa še rezultati in fotogalerija

FIZIKALCI

ŠTROMARJI

FOTOGALERIJA

Biciklistični pozdrav