site statistics

Smo na biciklu…

Strava

Potepanja

Arhiv

free counters
unique visitors counter

Koledar

November 2015
P T S Č P S N
« Sep   Dec »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30  

1. Skok na Uršljo goro – sezona III.

30.11.2015 ob 13:45, avtor deejay

Huh, katera kolona

Tistega 2013 leta je bila prav tako sobota, decemberska, ko smo prvič pognali skupaj proti vrhu Gore. Takrat se nas je zbralo 35 pohodnikov. Leto kasneje, ja tudi takrat je bila sobota, slučajno :) . Rekli smo, dajmo še to leto skupaj “skakat” na Uršljo goro, Skokeci so prikimali ….tisto soboto zjutraj ni šlo spati, saj se je vas nabralo kar 68. Puuuh, kakšna številka.

Novi čeveljčki ;)

In zdaj, minulo soboto, ja, spet je bila sobota :) so nam pač usojene ….se vas je tistih, ki ste želeli skupaj pognati proti vrhu naštelo kar…..sledi glooobok vdih…103 , se pravi sto trije pohodniki.
To pa je že število, ko se tudi okoliškim planinskim društvom tresejo hlače :) Kako zbobnati toliko ljudi skupaj, kaj hudiča jim obljubljajo, kdo jih pelje na vrh, ….en kup vprašanj, ki pa imajo en sam odgovor. FAJN JE, družba, narava, nova poznanstva in ena sama čarobna energija, katera nas združuje.

Ja, je čutiti nemir :)

Popis vseh vas je šel od pričetka čisto v redu, proti koncu pa gužva, ampak je šlo. UG Timing pa že resno razmišlja o novi zaposlitvi študentke, ki bi pomagala pri popisu, recimo :) .
Zjutraj ob osmi uri, – 2 stopinji, vrh Uršlje se je videl, podatke, ki sem jih dobil z vrha prenesem naprej. Priporočala se je uporabo derez, ker naj bi bilo na nekaterih delih precej poledenelo. Kasneje se je izkazalo, da je bilo to opozorilo izrečeno zgolj kot preventiva, saj je šlo vseskozi kr ok, če si imel dereze pa mogoče ok ok :)

Preko travnika pri Jurčku

Med že znanimi obrazi je bilo čutiti veselje, nasmehi na obrazih pa tu niso zaigrani, vsi so pristni. In komaj čakajo, da se že enkrat prereže ta trak in se zapodimo proti vrhu. Med starimi znanci pa tudi veliko število novih obrazov, nekateri zrejo vate bolj plaho, saj ne vedo kaj prav jih čaka, medtem,. ko drugi že čisto po domače, se sprehodijo do šanka, si natočijo špricer, pivo ….v glavnem po domače :)

MultiSelfie

Okrepčevalnica še stoji ;)

Zadnjega udeleženca popišem  dve minuti pred štartom. Tiste hitre nogice je potrebno spraviti za črto, a so pozabili, kje je štartna linija, al pa so hoteli malo goljufati, ampak UG Timing je natančen, ne popušča, niti ni podkupljiv, tako da fantje, tega ne poskušajte več na teh skokih :) Kasneje sta ob pravilnem štartu vrh Gore prva zagledala Rok Naglič pri moških in Irena Šmid pri ženskah.

8.00 je ura, sireno sem tokrat pozabil doma, ker pri tolikšni množici tisti zadaj ne slišijo, tako se nekateri še oblačijo, fotografirajo, prestavljajo avtomobile ….ampak treba je iti, na vrhu gore je štoparica pognala in kateremu je čas pomemben že zamuja.
Mene je zadnjih 14 dni malo  nase opozorilo koleno, da je pač treba narediti manjši servis na njem. Prav zato, sem se vsega skupaj lotil z rezervo in je šlo, hvala tistemu tam zgoraj in moji spremljevalni ekipi ;)

Spremljevalna ekipa :)

Snega na Ivarčkem jezeru sicer ni,  jezero je poledenelo, ni pa primerno za drsanje :)  Prvi sneg smo občutili pod nogami pri Jurčku. Snežna oddeja pa je postajala vse višja, bolj smo se bližali vrhu. Ampak prej, da smo videli vrh in potem naša štarterja se vrnimo do Okrepčevalnice Pod Brezo. Tam je bilo veselo, veselo je vedno, tokrat je bilo gužve, da sta za šankom bila kar dva kelnerja, Vlado in Milan, tako da se na pijačo ni čakalo dolgo. Damijana, katera se ni izneverila je poskrbela tako za domače rcnije, kot delovno silo :)

Kolik ene energije

Tako, da smo se po dobri “malici” podali naprej proti vrhu. In samo kukali v vrhove dreves, ki so razkrivale tisto modro nebo in sonca kolikor hočeš. Vse to pa doživiš, ko prideš na cesto, ko je spet pavza za “lačne”, ko si dopovedujemo, da samo še slabih 20 minut in bomo na vrhu.

Na cesti proti vrhu

Bližje, ko smo  vrhu bolj se čudimo umetninam mati narave, kakšno kuliso je na ta dan izbrala za nas. Nekajkrat prav na glas “kolnem” kako hudiča je lahko tako lepo….in v tistem trenutku si želim, da bi to lahko videli prav vsi, ki bi želeli tja gor, pa jim zaradi kakršnih koli težav to ni omogočeno… Takrat v strah spravim še moji tokratni dve spremljevalki, ki se ozirata in gledata kaj je narobe, a je koleno šlo, a si zdrsnil, kaj je narobe me vpraša, ko ji samo pojasnim, ta je tako presneto lepo  :)

Tam zgoraj je tisti poskrbel za lepo vreme

Sonce :)

Prihod na vrh je vedno poseben, pa čeprav je cerkev še vedno na istem mestu, tudi koča je na zunaj enaka kot nazadnje, stolp še vedno stoji …ampak, vseeno je nekaj posebnega. UG Timing me popiše, tokrat še pregleda, osebni pregled je bil in ker nista našla kaj , sta bila malo potrta , ampak ok, bo že :)

Narava in hitre nogice :)

UG Timing je prejel reklamacijo :)

V koči, ki je bila nabito polna pa enkratno vzdušje, tudi prizidek so tokrat ogreli. Ker je bila sama desna stran koče premajhna za nas vse . Ob tem se spomnim Simona, kateremu vedno sporočim po štartu koliko nas bo prišlo na vrh, da je ob prenosu številke 103 v koči zavladal preplah :)  Takoj so aktivirali dodatne moči. Tokratni oskrbnici sta menda prvo v prazno naredile dva kroga okoli koče, da sta se ogreli, potem, leteli po drva , odprli levi prizidek koče, zakurili, dodatno pripravili še čaj … v glavnem, ko smo prišli na vrh je bilo vse ok, o tisti “paniki” pa so pričale le še sledi na tleh in zidu, ko sta lovili ovinke :)  V glavnem test sta opravile z odliko, bravo.

Gasilska na vrhu Gore

Sledilo je le še skupinsko, zdaj že obvezno fotografiranje, izmenjava osebnih podatkov, ko so se nekateri že odpravili proti dolini.
Še prej pa smo opravili žreb nagrad, katere tudi letos podarjata restavracija Al Pacino iz Maribora in Solni hram iz Otiškega vrha.

In kaj dodati za konec….lepo je videti prijatelje, ki so konec lanskih skokov ob pogovoru omenili, da jih pa drugo leto žal ne bo, ker ne bodo utegnili….pa jih vidiš letos na prvem skoku češ, tak veš, da smo morali priti <3    ali pa dobiš sporočilo, kjer se gospa zahvaljuje nam, za vse te lepote, ki jih narava nudi ….in lepo je videti, da se ljudem za takšno obliko rekreacije, ni težko  zgodaj zjutraj zbuditi in se z avtom peljati uro ali pa še dalj, samo za to, da so del naše družbe…..hvala vsem

Bilo je fajn, upam, da ste uživali in da se 12.12 2015, ko bo na vrsti 2 . Skupni skok, poskok, naskok, kakor želite …na našo Uršljo goro :) spet vidimo.

FOTOGALERIJA

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Foto, Slovenija, Zabava, Šport | Brez komentarjev

Komentiraj

Pozor: Tvoj komentar bo objavljen, ko ga odobri avtor bloga. Prosim, ne pošiljaj istega komentarja dvakrat.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !