Nina, Irena, Natalija, Polona, Lidija, Tina, Maya,  pa spet Irena, …. ne , ne prepevam si tisto o mojih dekletih , so le imena najbolj pogumnih deklet, ki so se odločila, da na praznični dan obiščejo našo Goro, Uršljo goro. Pa ne peš, z biciklom

Veselo že navsezgodaj, ko še niso vedeli kaj jih čaka

Za vse tiste, ki so to že preizkusili, vedo o čem govorim, kateri še niste okusili tega, obvezno si to dodajte v koledar za prihodnje leto, pod obvezno, ultra-nujno
Že samo vreme, je dalo občutek, da nas bo letos največ do sedaj. In tako so pričeli “kapljati” na Ravnah devet, na Šrotneku je število naraslo na 17, prišli so tudi kolegi iz Žalca, prvič. Bolj smo šli proti vrhu,, več nas je bilo. Tudi letos so se nam pridružili kolegi iz Savinjske doline, kateri so bili že kar nekajkrat z nami  in potrdili sloves mednarodne udeležbe  Na vrhu smo našteli na koncu kar 35  biciklov.

Šrotnek v megli

Malo nad Šrotnekom pa….aleluja

Pedala smo pognali ob pol deveti uri na Ravnah, v hudi  megli, ko je bila ura pol deset, smo še kar poganjali, za razliko, da nismo bili več na Ravnah, ampak že višje, tam okoli Smučarske koče. Kje je sledila prva krajša špricer pavza. Že smo se kopali v soncu in na vsem lepem, nas je bilo že dosti v kratkih rokavih

Pavza … prva prava

Ja, točno tk

Naveza iz Žalca, upam, da ste uživali…

Ura je šla naprej, mi pa smo še kar poganjali, okoli pol enajste smo prenehali. Pa ne brez pravega vzroka, ded se je razpizdil, dobil je meglo na oči, kljub sončnemu vremenu …

“Dost imam vsega”, je rekel, …/zaradi varovanja osebnih podatkov ga ne bom imenoval  / in izginil za šank na Naravskih ledinah, ostali so mu sledili  Tako je nastala pol urna prisilna, nenapovedana pavza, katere pa se na koncu ni branil nihče.

Koze pred kočo na Ledinah

Lastniki koz pa za kočo  eni tudi v koči

Mize za kočo smo zasedli in napolnili z domačimi rcnijami.Že prej se je vedelo, da čas tokrat ne bo igral vloge.  In res je bilo tako. Počasi pa se je bilo treba kljub temu spraviti nazaj na koze in na kozle in spet je bilo na vrsti poganjanje pedal. Do rampe, od tam so poganjali redki, ostali pa smo pretegnili noge in bicikle tišali na vrh.

Proti Šišernikovim travnikom

Olee

Juhu…

Zame pa na vrhu presenečenje prve vrste. Ko še nisem prav sestopil iz svoje koze, že se mi je pred očmi zasvetil Kozel  Marta svoje obljube ni pozabila, jaz sem namreč jo  in mi na vrhu v roke potisnila temno pivo, kot da bi vedela, kaj imam najraje in kaj se mi bo v tistem trenutku najbolj prileglo…hvala

Ko si z enim učem že na vrhu

Jesus kk lpo…

Tega smo na koncu osvojili vsi. Tudi Nina in Natalija, ki sta se za to odločili prvič.  Tako kot smo obljubljali v napovedniku. Nihče ni ostal zadaj, na vrhu pa, kot vedno. …veselo, kot le kaj.

Eno samo veselje na vrhu

SG naveza

Tam nas je pričakalo kar dosti sotrpinov iz našim zimskih skokov. Seveda z dobrotami, ki jim ni “para” . Da bi prej vedel, bi lahko tudi uradno napovedali, da bo na ta dan potekala na 1699 metri nad morjem Prva  Štrudlijada sploh, ocenjevali nismo, mislim smo, samo ocen javno nismo izdali, ker je bilo vse, tako zelo dobro…huh, še sendvič je tisti dan imel okus po štrudlu

Opa….Darko

Tako smo pod streho z vašo pomočjo spravili še en uspešen kolesarski zaključek sezone, najmnožičnejši doslej. Lepo je bilo v vaši družbi, upam, da se nam pridružiš tudi v prihodnjem letu. Za vse tiste, ki še niste odločeni, bi ali ne bi.

Prvič z biciklom na Gori , bravo

Evo nas, za Vas

Kr, saj bo nekaj malega trpljenja, samo ko pa “prijahaš” na vrh, je vse to pozabljeno, je ena sama radost.

Lepo povabljeni

Biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA