site statistics

Smo na biciklu…

Potepanja

Arhiv

free counters
unique visitors counter

Koledar

Avgust 2015
P T S Č P S N
« Jul   Sep »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

Smo šli na Dobrač, s kolesi …

12.08.2015 ob 08:56, avtor deejay

Bograč ali Dobrač ?

Bograč odličen, najboljši je, če je malo pikanten in seveda z dosti mesa, kruh zraven je skoraj obvezen. Dobrač na prvi pogled prijeten, nič hud, fajn za pogledat. Če ga gledaš z Beljaka izgleda prav mamljiv. Ko ga okušaš po prvih kilometrih, še vedno okusen, bolj gre proti vrhu, bolj je “šarfen”. Ampak občutek, ko opraviš z njim pa….božanski. In če bi imeli na vrhu Dobrača še bograč, bi bila to zmaga na kvadrat, tako pa….lepo po vrsti :)

Dobrač (Dobratsch)

Ideja za bicikl turo na Dobrač se je porodila že lani, ampak, če se v trenutku, ko se ideja porodi ne izvede, ostanesamo pri ideji :)  Tokrat je bilo drugače, kaj če bi šli naslednji vikend na Dobrač mi je namignil kolega. Klikerji v glavi se zasučejo, telefoni zazvonijo vsak v svojem ritmu in že je tu nedelja, ura pol sedem zjutraj, ko se nas šest spakira v kompletu z bicikli…. in smer Beljak (Villach).

Tokrat z dvema voziloma

Gremo na Dobrač. Nihče od nas še ni bil tam. So bili pa kolegi, pozimi na turnih smučeh. In za “turanje” menda taprava gora. Mi gremo preverit iz prve, če je taprava tudi za bicikliranje. Že prej izvemo, da je menda s kolesi prepovedana vožnja na goro, pravzaprav, Dobrač ni gora, povsod je opisan kot gorski masiv, ki se vzpenja nad Beljakom. Sestavljen iz ene same porozne kamnine, zato tudi v preteklosti dva podora gore, ko se je del gore ob potresu enostavno odlomil in v dolino ponesel….. pazi to, preko 900 mio kubičnih metrov grušča. Zato je z južne strani gora , skorajda odsekana.

In prav zato nikjer ob poti ni vode, tako da, vsi tisti, ki boste šli v to smer, obvezna zadostna zaloga vode, če ne, ste ga na nasrkali…na suho :) In prvo vodo boste lahko dobili ( kupili) šele v oštariji na višini okoli 1500 metrov, kjer vas bo lepo postregel/a … ona, ali pa on :)

Proti Alpski cesti

Tukaj se prične zares, mislim uradno ;)

Parkiramo v Kaufhaus coni. Od tukaj se s  kolesi odpeljemo za tablami, ki označujejo  Villacher  Alpenstrasse. Pot nas vodi mimo Alpen Arene, od koder se prične cesta počasi vzpenjati. Široka cesta, odlično vzdrževana ima za tiste, ki pridejo z motornimi vozili le eno slabo lastnost, je plačljiva :)  Kolesa in njihovi lastniki imajo vstop prost . In gremo, lepo počasi, en za drugim, cesta ima maximalen naklon 10 %. Kar ni hudega, ti procenti se mi zdi, da se bohotijo le na dveh koncih, pa še tam so hitro mimo nas. Asfaltirane ceste je 16,5 kilometra. Vzdolž ceste je 11 parkingov, kjer si lahko ogledate znamenitosti te ceste, pokrajine.  Navdušujejo tudi pocukrani razgledi po avstrijski koroški. Ampak še vedno je od vsega lepega, najlepši pogled na slovenske vršace, prednjači Mangart, pa Triglav, Grintovec ….in še bi lahko naštevali. Da točno veste, za katere vrhove gre, vam je v pomoč vzorno urejena tabla.

Lepi razgledi proti Sloveniji :)

Z desne proti levi :) Dušan, Mangart, … :)

Na razgledni točki številka 5 pa, tisto, kar si najmanj želiš ob takšnih podvigih. Kolega utrga verigo. Moč njegovih nog je bila močnejša od najšibkejšega člena. Ampak on se ne sekira kaj preveč, se mi zdi, da še najmanj od nas vseh :) Do konca asfalta je še 3,5 km. Bom tišal do vrha, ni panike in odtišči svoj bicikel naprej :)
Ko se zapodimo za njim, pa ….biciklistični kolega z Nizozemske, s členkom v rokah in nasmejanim obrazom :) Rešitelj v tem primeru prav gotovo. Poštima zadevo, ne ravno vzorno :) ampak ok, dosti bolje, kot da bi bil brez verige.

Tako močno tiščal….

….da mu je vtrgalo ketno :)

Na sredini serviser from Holland ;)

Po asfaltu gremo večji del skupaj, le na vsake toliko časa “tamočni” potegnejo zase. Ko nas na vsem lepem  zadane pomanjkanje vode. Žal se nismo pozanimali, kako je glede vode ob poti. In ker je potrebno premagati skorajda 1700 višinskih metrov ob  kar precejšnji vročini, bi za takšno pot potrebovali vsaj 1,5 litra vode po glavi :) Tako pa, ja ni druge, 1500 nad morjem eno pivo, prvi Hutte, tam lahko dotočimo tudi vodo, proti plačilu seveda in potem se vprašaš, plačati vodo ali pivo :)
Tam pa tudi prvi dvomi o kelnerci, pardon, kelnerju. Kot vedno, si tudi tokrat nismo enotnega mnenja. Nas je postregel Hansi oder Angelika :)

Koča v kateri smo se napili, najedli in ostali v dvomih :)

Zdaj do makedama ni več veliko, do zaključnega ali če želite finalnega dela vzpona. S kolesom iti na Dobrač do zadnjega parkirišča je tako, kot bi šel, recimo  na ženske brez …. ja, :)  evo prava primerjava. Skratka, če ste šli samo do 1700 mnv, niste naredili skorajda nič, kajti, tisto tapravo se prične na tej višini.

Rampa številka ena, ob njej znak, da je prepovedan promet za vsa vozila. Ja kaj, se pogledamo, pregledamo, če smo obriti, če so čevlji tako kot morajo biti in damo bicikle preko ograje. Se počasi odpeljemo naprej….stop rampa, ker že vemo, da smo poštimani :) brez osebnega pregleda fliknemo bicikle čez ograjo in hop Joanna :)

Zadnje parkirišče na višini okoli 1700 metrov nad morjem

Slikovita cesta, ki vodi proti vrhu je precej strma, sestopimo tišimo, se menimo, fotografiramo. Nihče od pohodnikov nima žal besede čez nas. Slišimo celo vzpodbude, starejša možakarja celo Gremo Koroška …s tistim podrezavim R in ko mu nazaj odgovoriš ” to delaj” vidiš tisto pripadnost Slovenca v njem, ko se mu oči zasvetijo, na obraz se mu nariše nasmeh, če bi imel ragljo, zastavo, frajtoranco, bi si pomagal še s temi rekviziti :)

Zdaj gre zares

Čudovita narava

Počasi se približujemo vrhu, vmes vrtimo pedala in spet hodimo ob kolesu. Ko se pred nami odpre veličastni vrh. Na tem vrhu sta dve cerkvi, slovenska pri križu in nemška par deset metrov stran. In kot zanimivost, prva je stala slovenska, jasno kot beli dan, le dve leti za njo pa so postavili še nemško (1692)
Pod samem vrhu je še TV stolp, ki sega kar 160 metrov visoko in restavracija. Pri kateri pa je bilo osebje, na našo žalost  le nekaj dni nazaj cepljeno…proti hitrosti. In ko smo že skoraj “scagali” glede čakanja na pivo. Se je tudi nam prikazala Maria, oblečena v kelnerco in vprašala BITTE :)  Mogoče tudi zaradi tega videnja v kratkem dobijo na vrhu še tretjo cerkev, ali pa vsaj kapelico imenovano Maria Bitte :)

Tik pod vrhom

Zadnja postaja, naprej ne gre več :)

Slovenska cerkev na vrhu Dobrača

Torej na še eno videnje nismo čakali in se odločili, da še kaj popijemo in pojemo nižje v Hansi oder angelica Hutte. Tam smo postreženi dokaj hitro, okusna hrana, pijača tudi , pa še kelner je bil fejst ;) In pred kočo ležalniki v katere smo popadali kot da bi bili do konca izmučeni :) Ko se posedemo na koze pa, Edija zanaša, kaj je narobe ? Ko že vsi pomislimo na tisti radler, pač ni navajen :)  pokaže v izgovor sprednje kolo, prazno je, defekt. Sedaj je na preizkušnji hitrost, Edi to zamenja v 3.34 minute, smo merili čas. Zdaj smo zares vsi parajt, zato sledi le še spust v dolino, ta je zares adrenalinski in kaj hitro se prikaže pred nami Beljak. In ko ustavimo, sestopimo, kot v savni. ampak ok, zdaj je lahko. Svoj zastavljen cilj smo dosegli. Bilo je fajn in že pogledujemo za naslednjim našim ciljem. Želje so za Stelvio, kaj bo prinesel čas pa sam bog ve.

In pogled na premagano pot

Evo nas :)

Pa še na kratko, par zlata vrednih napotkov za tiste, ki se boste odpravili na Dobrač. Če že greste, pojdite s gorskim kolesom. Treba je do vrha, če tega ne okusiš, si še daleč od Dobrača. S seboj vzemite zadostne količine vode, kajti če vam jo zmanjka, je ne boste samo pogrešali, z odprtimi očmi jo boste sanjali :)
Tik pod vrhom odsvetujem obisk restavracije, edinole v primeru, če je cepivo že popustilo. In še zadnje, če je v vas vsaj kanček MTB-ajkerja je obisk Dobrača nujen.

Konji na paši, pod vrhom Dobrača

Zasluženo

Lep biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA klik

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Foto utrinek, Slovenija, vse o biciklarjenju, Šport | 3 komentarjev

3 odgovorov

  1. Bojan pravi:

    Bravo Branko, super opisano, človeka kar potegne iz kavča ko to prebere.
    Verjetno te bomo spet kopirali, tako kot smo Svete Višarje. Samo dajte se vi večkrat kam podati. :)

  2. deejay deejay pravi:

    :)
    Bojan kar, dokler je še vreme ok ;)

  3. Dušan pravi:

    Branko,spet si zelo lepo opisal in poslikal našo skupno turo.Res je bilo kar naporno, vendar se je splačalo.Upam,da se kmalu še odpravimo kam skupaj.Priporočam vsem!!
    Lep kolesarski pozdrav

Komentiraj

Pozor: Tvoj komentar bo objavljen, ko ga odobri avtor bloga. Prosim, ne pošiljaj istega komentarja dvakrat.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !