Piše se osmi februar 2012, žalostno, ker ravno na ta dan “praznujemo” smrt našega “menda”, oh in sploh pesnika Prešerna. In veselo, ker smo se ravno na ta dan odločili izpeljati našo zimsko pravljico na kolesih. Ta glavni na vasi pravijo, da bosta šla sedaj kultura in šport pod en resor, današnja tura je dokaz, da športat na kulturni dan gre…. brez večjih problemov

Čakajoči na štart

Sedaj pa bolj resnim temam. V. Božično novoletna tura napovedana za december 2011 je odpadla. Smo si rekli, da če ni snega, tura izgubi sijaj… in smo čakali in dočakali. Prva pošiljka snega je bila ob pravem času na pravem mestu, mi pa tudi. Odločitev je padla v trenutku, gremo na kulturni dan, ko smo “fraj”. Rečeno storjeno, nekaj je bilo sicer opravičil, vendar vseh nismo upoštevali, preprosto so bila blablabla

Čas je za ….

Štart je bil tokrat prestavljen v geo-središče Raven Prejšnji sponzor nas je namreč zapustil pa smo si bili, oziroma si bomo primorani najti drugega. In tudi tokrat ni šlo vse po maslu, sicer pa, je kdaj mogoče šlo. Spravim kozo na plano, ko se mi “uštokne” veriga, ta je spet ubrala svojo pot. Malo naglice, malo hladni prsti in veriga noče narazen, da bi jo speljal po njenih tirnicah. Ko že hočem poklicati kolege, da naj štartajo sami, mi uspe. Ni se še točno vedelo, koliko nas bo, ni se niti vedelo, kje bo šla letošnja tura, vse je bilo prosto po Prešernu.

Po snegu brez problemov

Ko prispem v središče Raven, opazim, da so vsi prisotni že pošteno ogreti in pripravljeni na najhujše. In kar me je pri tem najbolj razveselilo je bilo to, da je mit, da so zimske ture le za dedce, končno porušen. Mojca je bila živi dokaz, da se lahko ženske enakopravno kosajo z moškimi …
Gremo, temperatura 15 stopinj pod ničlo,ravno prav, da nam ne bo prevroče

Samo da je rekreacija

Smer Prevalje, kjer se nam priključijo somišljeniki, bilo je najavljenih več, le dva pa sta vztrajala in nas dočakala. Naselje Pod gonjami je naša prva postojanka. Stanko je bil pripravljen, mi pa tudi, na “rcnije” seveda

Spet smo ga vsekali po trasi Krejanovega memoriala, vendar le do Šišernika. Kjer smo zavili z “glavne” ceste na stransko. In bolj smo se dvigovali topleje je bilo.

A bo zmogel ?

Na samem vrhu, nad Šentanelom, kar deset stopinj topleje. Preizkusili smo večino travnikov v tamkajšnji okolici. In drseti po celem snegu, v soncu, brez vsakega strahu, da bi zadel v kakšno vejo, kamen je res prijeten občutek. Za okrepčilo smo si izbrali gostišče Marin, katero pa je bilo na žalost zaprto, sicer je prišel “tamladi” povprašat kaj bi, ampak smo že bili na vezi, s sosedi, ki so nam ponudili več

Šentanel

Sledil je spust preko travnikov do kmetije Ploder, kjer nas je čakala malica. Goveja in gobova juha za segrevanje, ogrevanje je bilo z domačimi klobasami in hrenom, ter domačo skuto in čebulo …. mnjami … vretje pa je nastajalo ob buteljki in domačem moštu. Pri tem smo se spomnili in nazdravili amaterskemu ljubitelju mošta, sicer rednemu udeležencu zimskih tur, ki ga je Uršlja prizemljila za nekaj časa

Nad turistično kmetijo Ploder

Jo, dober mošt imajo …
Ob prijetnem klepetu in ob modrih mislih je minila še ena od zimskih tur. Nekateri smo še isti dan šli na svoja delovna mesta, drugi so šele pričenjali z dopustom   vsi pa smo si bili enotni…aha bilo nas je devet + 1  … da so zimske ture resnično nekaj posebnega. In že komaj čakamo naslednjo, ki bo na sporedu konec leta.

Odlična “košta “

Za zaključek bi lahko dodal še vabilo za konec leta. Zimska pravljica se nadaljuje, Mojca je preživela in dokazala, da so ture primerne tudi za nežnejši spol. Ker bo na prihodnji turi tudi narodno-zabavni ansambel vas vabim punce, ženske, da se nam pridružite, da ne bo izpadlo malo smešno, ko se bomo dedci stiskali, plesali in vriskali
Lep biciklistični pozdrav

Video insert  Zimske pravljice

FOTO UTRINEK;

Krasno vreme, super vzdušje

Jump

Kaj že

Ena od gasilskih nad Breznico

Neustrašna Mojca

Idila v snegu…na kolesu…

Idila pri Plodru…v Šentanelu

KOMPLET FOTOGALERIJA