Gremo na bicikel

Maraton s tradicijo, bi lahko dejali za kolesarski maraton, ki se odvijal minulo nedeljo v Radencih.  Tokrat smo kolesarji dodali piko na i 31. maratonu po vrsti. Bo kr držalo, da so tukaj doma skromni, vendar veseli in gostoljubni ljudje. Takšen pa je bil tudi maraton.

Samo za kolesarje

V boksih, neučakani ??

Imenovan Tri srca ne šteje časa, tukaj je zmagovalec prav vsak, ki odpelje po svojih močeh začrtano traso. Na voljo so bile tri. Za najmlajše 27 kilometrov, za tiste, ki si že upajo 54 km in za tiste , ki zmorejo…. 75 kilometrov.  S klubom se nas je tokrat nanj podalo kar 18 članov, za kar smo prijeli tudi neprehodni pokal   za drugo najštevilčnejšo ekipo…

Ihaaa … gremo ..

S kolegoma smo se odločili, da ga tokrat odpeljemo na easy, to pomeni s postanki v vsakem kolesarskem ” bifeju” , z ogledom znamenitosti ob trasi in pokušnjo njihove vode – vina. To zadnje nam sicer ni uspelo, ob dveh hramih, kjer smo stali, je bilo namreč zaprto. Zato bi organizatorjem predlagal, da se naslednje leto maraton izpelje preko tedna, ko bodo vinske kleti odprte, čas prihoda na cilj pa podaljšajo na osmo uro zvečer

No comment

Trasa maratona je izredno fotogenična z vitkimi cestami, po večini lepim asfaltom in lepo zaobljenimi hribčki

Štarterji so bili točni, ob natanko napovedani uri smo se pognali ob poku s strelnim orožjem   Kolona kolesarjev, bilo nas je natanko 531,  pa je postala  kot jara kača, kateri ni videti konca. Pri prvem hribčku se je malo zreducirala…. pri naslednjem še malo, itd…

V breh ni greh, tudi na maratonu Radenci

Mi pa smo se z lahkotnim tempom ob zmernih temperaturah predajali vinorodnim okolišem. Da pa to ni bilo dovolj, smo želeli to, kasneje  tekočo hrano tudi okusiti. In kaj dodati, izredno sladko z nekoliko premočno barvo in vonjem po … hmmm recimo jagodah Strokovno ocenjevanje letine

V glavnem, po naših ocenam bo fajn letina, edinole, če ne bo med tem kaj hudega priletelo z neba.

V Kupetincih je potrebno omeniti tudi kapelico. Verjetno najlepšo ob trasi in tudi daleč naokoli. In ko smo se postavljali ob njej, da bi se slikali, se je zgodil čudež. Ne, ni se nam prikazala Marija, ampak je na vsem lepem pričelo zvoniti v njej, kot bi naznanjalo zadnjo uro.

Najlepša kapelica daleč naokoli

Sreča v nesreči je bila ta, da smo trenutek pred tem odtočili, saj bi v nasprotnem primeru bilo nadaljno kolesarjenje z mokrimi hlačami precej neprijetno   Ko smo staknili glave, smo ugotovili, da je bilo to zato, ker je bila pač ura poldne. In kdo bi si misli, da je lahko tako mala kapelica imela v sebi tako močan zvon

Domače …

Nedaleč od kapelice pa še eno presenečenje. Nasad sliv, ta se nam je kar ponujal in spet je bila potrebna ” pavza” . Po dodatnem sladkorju pa na kolo. Na prevožene kilometre smo ob tem popolnoma pozabili. In tako se je najstarejši udeleženec našega pelotona spomnil, da je bil za nami zadnji hribček, vrh ali karkoli je že to. Pa ni bil, ah kje, za njim so bili še trije, sladki in kratki.

Zadnja ravnina proti cilju

Na cilj smo prispeli med zadnjimi in skorajda zamudili podelitev priznanj in praktičnih nagrad, katerih je bilo za vsakega sedmega udeleženca . Tudi glavno nagrado so hitro podelili, obveljala je namreč ta poštena, da nagrado lahko dvigne samo tam prisoten. In žensko treking kolo Scott je našlo novo lastnico, kot zanimivost pa lahko pri tem omenim, da je glavno nagrado tokrat prispeval Radsport Caska in sosednje Avstrije.

Srečna izžrebanka glavne nagrade

Testenine s solato, velika miza, obložena z narezki, sadjem in pecivom pa je čakala na lačne kolesarje. Tukaj pa so bili še predstavniki Perskindola, ki so poskrbeli za utrujene noge z masažo. S seboj pa ste lahko odnesli tudi gel, za hude čase

Nihče ni ostal lačen ali žejen

Nasmeh zaradi piva po sindikalni ceni

In še nekaj,  prijaznost in poštenost  ljudi z obrobja Slovenski goric sem občutil tudi na lastni koži. Ob odhodu sem na strehi avtomobila pozabil očala, katera so ob prvem naletu zdrsnila s strehe. To pa sem ugotovil šele ob skorajšnjem prihodu na avtocesto. Po objavi na portalu Bicikel.com, da pogrešam očala, se je hitro našel eden od organizatorjev in dodal da so očala najdena in na varnem. Kar začudil sem se, čeprav sem jih v mislih že odpisal. Še enkrat hvala organizatorjem, za odlično organizacijo in njihovo gostoljubnost.

Tako, da … se vidimo, zadnjo nedeljo v mesecu avgustu 2012.

Biciklistični pozdrav

OBŠIRNA FOTOGALERIJA