Gremo na bicikel

Črna  z okolico je znana po tem, da je raj za kolesarje. Tokrat  bomo ta raj okusili le za kratek čas in povem vam, se splača 

Izhodišče ture na Ravnah od koder se »zgonimo« proti  Naravskim Ledinam, sama pot do Ledin nam je že dobro znana iz prejšnjih pohajkovanj. Torej mimo Smučarske koče, Ošvena  in Ledin, če imamo časa dovolj je lahko koča na Ledinah naš prvi postanek.

Zg. Ledine – desno navzdol

Če želimo naprej nas vodi ena sama cesta in ta se tukaj rahlo povzpne. Do zadnjega križišča, kjer je tudi manjše parkirišče za pohodnike, ki se odpravljajo na Uršljo. Tukaj ga mahnemo navzdol, sledimo lahko tudi tablam za bicikl transverzalo.  Sledi strm spust mimo Narovnika, pa malo gor in dol

Ti »pukli«  so speljani, kot bi se nekdo norce bril iz tebe, ampak ni tako, vse je postavljeno z nekim namenom, verjetno tudi ti hribčki Tablo za Uršljo goro spregledamo, saj ne gremo na goro ampak proti Slemenu.

Križan – desno via Sleme

Tokrat lahko v edinem križišču gledamo tablo za LK Pogorevc, se peljemo mimo nje in prispemo Križanu, kateremu lahko zamerimo, da nam je odvzel vodo, ki je bila vedno na voljo. Sedaj je tam le prazna pipca, korito pa že tako izsušeno, da prav kliče po vodi Na hiši je puščica za Sleme, torej v križišču desno.

“V breh ni greh” rahlo desno

Sedaj sledi blagi spust, do prvega križišča in s tem prvega klanca, desno v klanec bo šla naša pot, od tukaj naprej lahko tablo za transverzalo spregledamo. Ko se bomo končno poslovili od večjega klanca in se malo nadihali, bo sledil še eden, po naklonu skorajda enak prvemu, ampak počasi se ne mudi. Do križišča na Slemenu sedaj ni več daleč, do njega se pripeljemo po ravnici. Pri tabli, ki označuje poti okoli Uršlje gore se lahko spet malo nadihamo in prvi »fotošuting«. Če boste imeli lepo vreme vam bodo lepi razgledi jemali dih.

Križišče Sleme – Javorje – spet desno

Če bi se po cesti odpravili naravnost, rahlo navzdol bi prišli na cesto, ki vodi na Sleme, po tej cesti bi se tudi lahko spustili v Črno na Koroškem, ampak ne, ker smo s    »traktorjem«  bomo šli  desno proti Javorju. Tukaj sedaj sledi tisti glavni del, zaradi katerega se je izplačalo narediti toliko kilometrov in višinskih metrov.

Proti Javorju, na višini okoli 1100 m

Pocukrano

Samotno posejane kmetije visoko nad Črno so pravi raj  in paša za oči. Med temi kmetijami pa najdemo tudi kakšno » oštarijo« in kmečki turizem, kjer lahko brez greha sedemo in si privoščimo domače dobrote, kjer ne smemo pozabiti na domači mošt. Pri cerkvi v Javorju in nekdanji najvišje ležeči šoli v Sloveniji  se spustimo po cesti navzdol.

Kam zdaj ??

za kapelico levo v klanec

In prvo presenečenje, ko prispemo do večjega križišča, za domačina tod-okrog »mala malca« za nas, ki nismo s temi potmi preveč na TI pa zagata. Kam zdaj ? Štiri poti, desno verjetno ne, tam bi lahko prišli v Šoštanj, Jazbino…, naravnost, kaj pa vem, ena pot vodi navzdol , spodaj malo nižje je tabla za Šumnika, ena pot vodi navzgor !!

Sam sem namenjem v Črno torej navzdol ….za Šumnika si rečem…napaka

Samotne kmetije, paša za oči

Nazaj gor in spet v klanec, edina še logična rešitev. Jebela cesta upam, da se tokrat nisem zmotil. Pripeljem mimo prve kmetije »žive duše« nikjer, da bi vprašal … gremo dalje. Prispem do naslednje kmetije, kateri pa mi potrdijo , da sem na pravi poti. Yeah, kar nekaj časa se še vozim visoko nad dolino, nakar se prične cesta končno spuščati. Ko pridem na asfalt vem, da je vsega lepega enkrat konec. Na glavno cesto Črna – Sleme prispem tik pred Črno. Domov sem ga tokrat mahnil kar po glavni cesti. Če je časa zadosti je možnosti malo morje.

Pozabljena, tudi od boga

Čeprav  tokrat sam , sem v turi užival, kot že dolgo ne, mir, lepo okolje, narava…vse to je tisto, ki te ne izmuči, ampak dodatno napolni z energijo za prihodnje podvige.

Upam, da kmalu spet po Črjanskih rovtah

Skupno mi je tura v koledar dodala 54 km in 980 vm. Na biciklu pa sem preživel slabe tri urice. Uživajte

Biciklistični pozdrav