site statistics

Smo na biciklu…

Strava

Potepanja

Arhiv

free counters
unique visitors counter

Koledar

Junij 2009
P T S Č P S N
« Maj   Avg »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
2930  

S kolesi na Grossglockner

15.06.2009 ob 23:39, avtor deejay

Ideja se nam je porodila že dve leti nazaj, ko smo osvojili Mangartsko sedlo. Vendar smo po skupnih turcah le govoričili, na koncu pa ni ostalo nič od tega. Tako smo debatirali o tem do cca. 14 dni nazaj, ko je Kregl kot iz topa ustrelil 6 ali  13 junija lahko “zrihtam” kombi. Malo nekaj smo se spet pošalili na ta način, maili pa so začeli potovati dnevno. kakšno bo na ta dan vreme, kako bomo šli, s specialko ali traktorjem, koliko nas bo šlo…

1.jpg

Heilingenblut, vas kjer se je pričel naš vzpon proti Grossglocknerju

Ideja je vse bolj postajala realnost, v četrtek je padla dokončna odločitev, štartamo v soboto ob pol šestih. Šlo nas bo šest, toliko je bilo prostora v kombiju. In tisto najvažnejše – šli bomo s specialkami.

Priznam, malo “fibra” je bilo, predvsem pa me je skrbelo, kako bo šlo na vrh, letos s cestakom nisem kaj dosti prevozil, natančneje na njem sem bil pred vzponom le trikrat. Ampak mora iti, sem si rekel, šli bomo na izlet, brez nepotrebnega tiščanja na pedala, tako lepo za “očke napasit”. Bili smo “mešana” druščina; trije člani KK Ravne (Simon, Mark in Dee) , ter predstavniki “reševalcev” (Metod) , MTB Koroške (Igor Š.)  in SG OK  – Igor K.  :)

2.jpg

Še gasilska v dolini pred vzponom

Zgodaj zjutraj pa že vsi dobre volje, “našponani” do konca. Iz Raven do Heiligenbluta, vasice pod Grossglocknerjem je bilo cca. 250 km. Vožnja do tja je še kar nekako minila. Kombi smo lepo parkirali v garažno hišo brez vsakega plačila, na avtomatih napis gratis parking.  Po vseh pripravah in oblačenju smo se proti vrhu zapodili malo pred deseto. Počasi lepo, vendar že kar od začetka strm klanec, tako, da že mlinčkamo, vendar dokler lahko med vožnjo še debatiramo vse v redu in prav. Tam nekje do šestega  kilometra se je procentualno klanec nagibal tam nekje med 9 in 13 %, za tiste, ki vrtijo pedala bo ta podatek bolj zgovoren, za ostale pa lahko rečem, da je kar hudo strmo :)

3.jpg

Strmina že kar od začetka

4.jpg

Opssss

Ampak ni panike, ko smo se dvignili za slabih 600 metrov pa razgledi o katerih raje nebi. Oblaki so se razpihali, prikazala se je slika, katero je težko opisati z besedami. Preprosto onemiš nad lepotami gora. Prvi stiki s snegom, pa nam dajo vedeti, koliko ga je bilo tukaj in zakaj je cesta tako dolgo zaprta.

5.jpg

Ku-ku :)

8.jpg

Kasereck – zdaj sledi malo spusta, ravno prav za noge pretegnit

Na višini cca. 1900 metrov (Kasereck) pa prvi pravi počitek. In obvezno fotografiranje do onemoglosti ;-)      Tukaj je restavracija, kjer je možno dobiti tako pijačo kot jedačo. Od tukaj je sledil spust v dolžini slabega kilometra, do križišča, kjer se lahko odpravimo na Hector in kasneje na Edelwaissspitze ali pa levo proti Franz Josephs Höhe, slednja je bila tudi naša cesta.

6.jpg

Pogled nazaj nam razkrije, da je cesta vendarle strma

7.jpg

“Darsova” cestninska postaja :)

Ker smo se na goro odpravili v soboto smo naleteli tudi na strašansko gužvo, avtomobili in predvsem motoristi so ta dan zasedli cesto proti Grossglocknerju. Pri tem je potrebno tudi povedati, da zadeva ni zastonj, motoristi za uporabo ceste plačajo 18 €, če si z avtomobilom moraš k temu dodati še 10 €. Za nas “norce na biciklu” je zaenkrat še zastonj :)

9.jpg

Gremo dalje …

10.jpg

11.jpg

Brez komentarja

Mlinčki še kar meljejo, ko se pred nami pojavi veličasten pogled na cilj našega tokratnega kolesarjenja, galerija vklesana v steno in na vrhu ploščad, da te kap. Pod to galerijo pa še ledeniško jezero, ki kar vabi da ga fotografiraš. Ko prispeš na vrh je občutek prav poseben. Sam pri sebi si misliš, ma kaj z motorjem, avtom, to zadevo moraš okusiti, videti s kolesom. V tem je čar kolesarjenja, da uživaš ob čudoviti naravi, ko te piči sestopiš iz kolesa, se malo pretegneš, narediš par fotk in gremo dalje.

12.jpg

Samo še malo, cilj je v daljavi že viden

13.jpg

Pred galerijo pa še ta lepota

14.jpg

Igor je večkrat ostal brez besed, le zakaj ??

Na vrhu je sicer pihalo sto na uro, vendar na nas to nekega posebnega vpliva ni imelo. Poskrili smo se v vhod v garaže, kjer smo bili na varnem, se preoblekli in na čajček v samopostrežno restavracijo. Tam pa presenečenje “odakle ste momci” in že smo bili na ti :)   škoda je bila le, da ni bilo domače rakije, takrat bi šele bilo veselo ;-)

16.jpg

Vožnja proti hladilniku

22.jpg

Na vrhu (2369 m) pa famozna zgradba s parkirno hišo, ogromnim platojem, restavracijo…

Sledil je še nori spust, poln adrenalina. Hitrosti pa so se zavrtele   preko 80 km/h, nepozabno. Kaj hitro smo bili v dolini, na toplem. Sedaj je sledil le še obvezen Wienerschnitzel s pomesom in pa pivo za obnovo pokurjenih kalorij in pa debata kako in kaj  v prihodnje, seveda bomo šli s kolesom še višje, obnovili pa bomo tudi Mangart.

23.jpg

Skriti pred vetrom :)

Kaj dodati k vsemu temu. Odlična družba, super vreme, veličastni pogledi po tri-tisočakih in še in še…takšnih in podobnih turc si lahko še želimo. Upam, da v bližnji prihodnosti resnično vsekamo še kaj podobnega. Pa še majhen namig vsem, ki se boste odpravljali na podoben podvig. Doma se le lepo naspite, kajti časa za osvojitev vrha je več kot dovolj.  Temperature v hribih pa tudi niso tako velike, da bi vas popolnoma dehidrirale. Pa na kremo za sončenje ne pozabite ;-)

Mnogi sprašujejo za tehnične podatke, takole je bilo, do ploščadi je Polar prikazal nekaj čez 17 kilometrov, lepo smo vozili (se vidi po slikah) 1, 44 ure in se v tem času povzpeli za 1270 metrov,celoten klanec pa je 6,9 %, skratka za poizkusiti ;-)   dodan graf poti na koncu foto utrinka

20.jpg

Tik pred odhodom se nam je le prikazal vrh (3798 m) visokega Grossglocknerja

21.jpg

Pa še pozdrav iz nasedlega čolna na platoju Franz josephs Höhe

Biciklistični pozdrav

Foto utrinek ;

Graf poti
Graf poti

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Foto utrinek, mtbkoroska-novice, vse o biciklarjenju, Šport | 19 komentarjev

19 odgovorov

  1. Ex Giant pravi:

    Bilo je kot v reklami za neko bančno kartico:

    Šest “odbitkov” v kombiju, lepo verme, super vzpon, najboljša družba na svetu, fascinantna narava, “domačini ” v restavraciji na vrhu, adrenalinski spust, na koncu pa obvezno pivo: Res neprecenljivo!

    Komaj čakam na Mangart.

  2. Kregl pravi:

    js lahk rečem le to, da je bilo res prečudovito v čudoviti naravi in s čudovito družbo!
    aba, das ist nicht boh ve ka :)
    next point: mangart al pa maltatal. datum? :)

  3. asolo pravi:

    Super reportaža!
    Bilo je izjemno, ena najlepših oz. najlepša tura do sedaj. Mislim, da jo bomo težko nadomestili z drugo. Sam sem še skočil na prelaz Hochtor ( 2504m), kjer me je zadnji kilometer obdajalo več kot meter snega. Res ta pravo doživetje Alp.

    Seveda na Mangart obvezno!!!

  4. deejay deejay pravi:

    V kratkem dodam še nekaj malega videozapisa, tako za “pokušino “

  5. Danilo pravi:

    deejay malo vam pa zavidam, sicer pa smo si bili samo eno dolino vsak sebi, superca.

  6. Klavdija pravi:

    Čestitam vam… res…da ste izbrali tako turo… Naredili ste si krasen, nepozaben dan in to je tisti pravi užitek na piciklu. Res, zavidam vam…noro lepo! Frajerji ste.

  7. deejay deejay pravi:

    @ Danilo, malo bi zgrešili pa bi se lahko srečali :)
    @ Klavdija, če bi …bi lahko tudi zate bilo vsaj tako dobro kot na Mangartu ;-)

  8. igor pravi:

    Zdravo !

    Mislim, da so pjebi pred mano že vse povedali….
    Hvala vsem za nepozaben dan.
    Mam pa eno prošnjo ?
    A me vzamete zraven na Mangart ?

  9. migaj pravi:

    Hej, že reportažo pogledat je pravo doživetje, ki me napolni z energijo in optimizmom. Skomine so tu.

  10. deejay deejay pravi:

    @Igor , pa ja veš, da bomo potrebovali enega, da nam bo bicikle v kombi spravil ;-)

  11. pinny pravi:

    svaka čast pjebi, fajn ste se videt nagonli he he :)
    res lepa tura ni kaj, grete morat letos še enkrat grta? ;)
    nekak nisem zasledu al pa nism doro vidu, dolžina proge do vrha, pa kejk cajta ste se vojzli in kej blo višinskih metrov?

  12. kregl pravi:

    heiligenblut – razgledna ploščad je 16 km ali slabih 1300 višincev.

  13. deejay deejay pravi:

    @Pinny – stara sablja kje hodiš ??
    Na koncu sem dodal tehnične podatke in dodal graf poti. Sicer pa je že Kregl nekaj povedal.

    Se vidimo ;-)

  14. pinny pravi:

    kdo mi reče stari he he he :) )))
    čuj povsod me je poln pa nikjer :) , drgač pa se včasih tud zgonim kaj, lih u nedelo sm biu u logarski, mater je pasavo ;)
    drgač sm ti pa js še neka doužn če si pozabu morat, gre se pa za cd z unimi slikami iz une snežne turce na Naravske ledine, mau sm pozabu nekej pa tud k sm se selu sm toj naslov nekam zamešu :) , tk da če javiš dobiš :) , lohk kr tm na mtb na zs
    ajdi ;)

  15. Andree pravi:

    Dajte mi fantje povedat, koliko kondicije se potrebuje za takšen podvig ? Letosi mam v nogah 500 km, tudi hribčki so bili vmes.
    Vozim pa mtb

    Hvala
    Lp

  16. deejay deejay pravi:

    Bo kar dovolj Andree, klanca se je potrebno lotiti predvsem po pameti pa bo šlo.Predvsem pa je pomembno, da te čas ne preganja. Če se boš odločil za podvig ti želim vso srečo !
    Lp

  17. Borut pravi:

    Pozdravljen,

    letos imam namen iti na isto turo,

    Mi lahko poveste koliko časa traja iz Ljubljane do Heiligenbluta?

    L.p. Borut

  18. deejay deejay pravi:

    Iz Raven smo potrebovali mislim da okoli dve uri in pol. Z ljubljane mislim, da ne bi vozil kaj dlje

    lp

  19. Peter pravi:

    Super turca fantje. Upam da grem kdaj tudi sam po tej poti na vrh.

    lp

Komentiraj

Pozor: Tvoj komentar bo objavljen, ko ga odobri avtor bloga. Prosim, ne pošiljaj istega komentarja dvakrat.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !