Gremo na bicikl

Težko bi dal drugačen naslov.Pa naj bo,tudi malo provokativen.Dosti časa nazaj sem si zaželel obiskati panoramsko cesto nad Logarsko dolino.Da vidim to čudo,ki ga vsi opisujejo kot nekaj zelo lepega.

Za pot sem si izbral naslednjo traso; Ravne ,preko Avstrije do Železne Kaple od tukaj pa proti Jezerskem ,kjer bi ga mahnil preko Pavličevega sedla,Podolševe,Spodnjega Slemena do Koprivne in Črne domov.

Železna Kapla - izhodišče vzpona

Ker sem bil letos bolj omejen s časom in sem do oktobra napravil le nekaj čez 1000 kilometrov,sem vedel,da bo to kar hud zalogaj.Da bo tako hud kot je bilo pa si nisem mislil .

Pa vendar izziv ostaja izziv.Moja trma pa tudi ne pozna meja

Štartal sem dopoldne malo pred deveto v lepem sončnem vremenu,do nekdanjega mejnega prehoda Holmec brez problemov.Kar naenkrat pa huda megla z roso.Kaj to pomeni ?

V trenutku sem imel mokra očala,tudi bicikel je postal naenkrat moker,od čelade pa je pričelo curljati kot da vozim po največji nevihti.To sranje je trajalo kar dobre pol ure,ko je tudi pri sosedih posijalo sonce.Do Železne Kaple je šlo brez večjih problemov,čas pa ura in petdeset.Super si mislim in naredim prvi krajši postanek,ena frutabela in malo energijske pijače,ki sem jo kar težko spravil vase.

Križišče Jezersko - Pavličevo sedlo.Do tukaj še vse ok

Gremo dalje, cesta ,ki vodi proti Jezerskem sploh ni tako huda,kot sem si predstavljal,pedala lepo tečejo,ko se mi kar naenkrat prikaže tabla za Pavličevo sedlo,aha tukaj torej.Naredim krajšo pavzo,za obvezno fotkanje.Na tabli pa oznaka za Jezersko 5 km,za Pavliča pa kar 3 kilometre več.

Zanimivo počivališče s pogledom na steno vrisanega svetnika

Ah bo že si rečem in se sprva spustim po klancu navzdol.Kar pa ni dober znak za vzpone,ker je potrebno kasneje vse to še enkrat prekolesarit.

Hmm pravijo da v “breh ni greh”,tokrat je bil - zame

Ma ja saj ne,da ni lepo,sam noge,noge

Že prvič,ko se je klanec postavil pokonci sem si rekel huda bo.Pa ni bila samo Huda,temveč über huda.

Stvar kar ne pojenja,postavlja se pokonci,da je kriza.Ko sem nekako še plezal,se mi zgodi še tisto,kar sem si najmanj želel.Ne,ne, ni bil gumidefekt, temveč krč, sprva v eno nogo.Kasneje se je okužila z njim še druga stran. P… pa ravno sedaj,kaj naj sedaj, sestopim z bicikla in želim nekaj telovaditi,vendar mi ne uspeva najbolj.

Kriza ,bogu za hrbtom jaz pa komaj še stojim na nogah.Nekako mi jih uspe spraviti v normalno stanje in se spravim nazaj na kozo,ko spet po nekaj časa udari,še huje kot prvič  &%##%**?P….&%%#M..”!#$ je vrelo iz mene.

Vendar ne pomaga,niti malo.Treba bo do vrha tako ali drugače.Počasi lezem in vsake toliko čas sestopim iz bicikla,da malo pretegnem noge.vseskozi sem čutil,da mi nekje od daleč  prihaja nova runda krčev…ko kar naenkrat sledi spust v dolžini slabih dveh kilometrov.Mater zdaj sem pa še falil si mislim.Pa na srečo ni bilo tako,kaj hitro po krajšem vzponu vidim pred seboj Pavličevo sedlo 1338 m.

Pavličevo sedlo - olajšanje,vendar ne dolgo

Ha pa sem na konju si mislim,sedaj sledi še samo spust do Črne,po panoramski cesti nad katero pa po pravici povedano nisem bil navdušen.Saj ne,da ne bi bilo lepo,vendar sem pričakoval veliko več,tako pa…

Verjetno je vsega kriva naša prelepa Koroška,katera nas navdušuje z odličnim razgledi po poteh okoli Uršlje gore,Strojne,Jamnice in še bi lahko našteval.

Podolševa

Kar se tiče spusta,katerega sem imel v mislih do Črne ,ma kje,kakšen spust ,še je bilo vmes nekaj manjših vzponov,katerih se je koncu do resnično zadnjega spusta do Črne nabralo kar za dobrih 400 višinskih metrov.Ti vzponi pa so mi pobrali še tistega nekaj moči,kolikor mi jo je ostalo.Malo nad Koprivno pa klic v sili.Pokličem domov in že skoraj zahtevam da pridejo pome v Črno.Predaja je bila neizogibna.Prvič odkar kolesarim.

Dogovorjeno storjeno,reševanje uspelo.Mogoče bi se še pripeljal do Raven,vendar bi bil kot “cota”,čas vožnje pa bi bil temu primeren.

Kakorkoli na takšno turco tako nepripravljen nikoli več.Sem si pa le okusil turco,katera me je že dalj časa mikala.Ne rečem,da ne bom šel več kdaj na te konce,še me bodo videli,vendar dosti bolje pripravljenega v nasprotnem primeru vse skupaj izpade le eno veliko mučenje.

Iz statistike pa toliko,prevoženih je bilo 96 kilometrov,dvignil sem se za 1655 višinskim metrov,cela turca pa je trajal 5 ur in 18 minut

Še graf poti

Biciklistični pozdrav