gremo na bicikl

Včerajšnja sobota je bila kot iz pravljice.Po celotedenskem namakanju se je končno le prikazalo tisto pravo sonce,katerega smo že z nestrpnostjo pričakovali.Za nekatere pa je bilo skorajda uničujoče.O tem kasneje.Zdaj pa lepo po vrsti.

Še samo intervju in gremo

TD Dravograd je bilo organizator prvega vzpona z gorskimi kolesi na lovsko kočo Libeliče.Natančneje ,da ne bom delal krivice je bil alfa in omega te prireditve Tomaž Rotovnik. Njemu tudi gre zahvala za odlično prireditev.

Štart se je zgodil v Črnečah.Majhnem kraju,nedaleč od Dravograda,kateri šteje okoli 650 prebivalcev,povprečno starost pa verjetno okoli 75 let. Hja,to pa zato, ker tam stoji Dom starostnikov

Štart je bil napovedan za deseto uro.Nič kaj veliko bicikla željnih ljudi se ni zbralo.Natanko 31 nas je bilo.Smo pa zato bili tisti “ta pravi”.

Pa čeprav je organizator poskrbel za dosti presenečenj.Prvo je sledilo že ob prihodu na igrišče,kjer je bil štart.

Dobrodošlici se ni bilo moč izogniti

Štartne številke kot jih še ni bilo

Domači šnops nam ni dal kril,je pa pogrel po grlu in dal vedeti,da presenečenj na tej turci še ni konec,pedala pa bodo stekla hitreje kot bi želeli :)Posebnost te kolesarske prireditve je bila tudi štartna številka.Bil sem že na več prireditvah,samo takšnih štartnih številk še ni bilo kje,dvomim sploh da bodo kdaj

Štarter nam da še zadnja navodila in že se zapeljemo po glavni cesti,do prvega makedama ,kateri se vije v hrib.

Tukaj smo obstali in glej ga presenečenje številka dve.Domači harmonikaš nam za popotnico potegne na frajtonarco,Golico za srečno pot.

Iz frajtonarce je bilo slišati Golico - na našo željo

Strm klanec že kar na začetku,da misliti,da tokrat ne bo tako lahko,vendar se že po par sto metrih zravna.Mi pa se pripeljemo v zaselek Dobrova .Obsijan s soncem izgleda še lepši kot je sicer.

Dobrova prvič…

…in drugič

Tukaj zapeljemo za nekaj minut tudi na asfalt,cesta pa se enakomerno,rahlo dviguje pred nami. Večino časa se vozimo v prijetni senci med drevesi,zunaj njih je namreč že hudo vroče.

Pred soncem smo skriti pod krošnjami dreves

Ko pa se pripeljemo iz sence se pred nami ravno toliko odpre prečudovit razgled na Dravsko dolino,da se malo razgledamo in spet nas krošnje dreves razvajajo s prijetno senco.

Ko prispemo na čistino…

…se nam odpre lep pogled po Dravski dolini

Od tega znaka samo še 300 metrov strmega vzpona

Če bi šli naravnost po poti bi prispeli na Strojno,tako pa levo v strm klanec.Ja ta je res hud.Tukaj je resnično potrebno gristi v kolena,kot pravimo.Na srečo ni preveč dolg,le slabih 300 metrov .

Tik pred ciljem

Ko prispemo na vrh,pa kot v pravljici.Sredi gozdov se prikaže lovska koča,katera vabi na svoje klopce.Muk je konec,stisk rok in besede,kako je šlo,kako dolgo si vozil,te je kaj zabilo…” kar letijo iz tebe.
Potrebno se je vsesti na klopco,malce zadihati,popiti hmeljev sok,ki je bil tokrat po sindikalni ceni

Nekateri so sončno vreme izkoristili za nabiranje barve

Vzpon je bil končan,ko je zadnji pripeljal v cilj,čas ura in osem minut.Za primerjavo lahko povem,da je prvi za premagano pot potreboval nekaj več kot 27 minut.sedaj se presenečenja lahko nadaljujejo.

Mlada organizatorka je imela glavno besedo pri žrebu

Okusen obrok testenin nam je povrnil moči,poleg tega pa je sledilo še žrebanje nagrad,ki jih je bilo toliko,da je vsak udeleženec dobil svoje,pa še ostalo jih je.Zračnice,gume,števci,luči,ključavnice…so hitro našle novga lastnika.

Podeljeni so bili tudi pokali za najhitrejšega-o,najstarejšega,najmlajšega in najštevičnejšo družino.

Vsekakor prireditev vredna pohvale.Takšnih in podobnih prireditev si lahko želimo še več.Vendar ,kolahko takšne kolesarske intuzijaste,kot je

Tomaž prištejemo na prste ene roke.Upam,da se prireditev prime,da bomo lahko tudi naslednje leto uživali na kolesarjenju nad Dravsko dolino.

Obvezen foto utrinek

Polona in Doris

Dobrova

“Parkplac”

Sašo nad dolino

Najhitrejša med ženskami

Pa sem te

Najstarejši udeleženec in organizator Tomaž (desno:)

Absolutno najhitrejši

Koroška je lepa