Včerajšnja sobota je bila kot iz pravljice.Po celotedenskem namakanju se je končno le prikazalo tisto pravo sonce,katerega smo že z nestrpnostjo pričakovali.Za nekatere pa je bilo skorajda uničujoče.O tem kasneje.Zdaj pa lepo po vrsti.

Še samo intervju in gremo

TD Dravograd je bilo organizator prvega vzpona z gorskimi kolesi na lovsko kočo Libeliče.Natančneje ,da ne bom delal krivice je bil alfa in omega te prireditve Tomaž Rotovnik. Njemu tudi gre zahvala za odlično prireditev.

Štart se je zgodil v Črnečah.Majhnem kraju,nedaleč od Dravograda,kateri šteje okoli 650 prebivalcev,povprečno starost pa verjetno okoli 75 let. Hja,to pa zato, ker tam stoji Dom starostnikov

Štart je bil napovedan za deseto uro.Nič kaj veliko bicikla željnih ljudi se ni zbralo.Natanko 31 nas je bilo.Smo pa zato bili tisti “ta pravi”.

Pa čeprav je organizator poskrbel za dosti presenečenj.Prvo je sledilo že ob prihodu na igrišče,kjer je bil štart.

Dobrodošlici se ni bilo moč izogniti

Štartne številke kot jih še ni bilo

Domači šnops nam ni dal kril,je pa pogrel po grlu in dal vedeti,da presenečenj na tej turci še ni konec,pedala pa bodo stekla hitreje kot bi želeli :)Posebnost te kolesarske prireditve je bila tudi štartna številka.Bil sem že na več prireditvah,samo takšnih štartnih številk še ni bilo kje,dvomim sploh da bodo kdaj

Štarter nam da še zadnja navodila in že se zapeljemo po glavni cesti,do prvega makedama ,kateri se vije v hrib.

Tukaj smo obstali in glej ga presenečenje številka dve.Domači harmonikaš nam za popotnico potegne na frajtonarco,Golico za srečno pot.

Iz frajtonarce je bilo slišati Golico - na našo željo

Strm klanec že kar na začetku,da misliti,da tokrat ne bo tako lahko,vendar se že po par sto metrih zravna.Mi pa se pripeljemo v zaselek Dobrova .Obsijan s soncem izgleda še lepši kot je sicer.

Dobrova prvič…

…in drugič

Tukaj zapeljemo za nekaj minut tudi na asfalt,cesta pa se enakomerno,rahlo dviguje pred nami. Večino časa se vozimo v prijetni senci med drevesi,zunaj njih je namreč že hudo vroče.

Pred soncem smo skriti pod krošnjami dreves

Ko pa se pripeljemo iz sence se pred nami ravno toliko odpre prečudovit razgled na Dravsko dolino,da se malo razgledamo in spet nas krošnje dreves razvajajo s prijetno senco.

Ko prispemo na čistino…

…se nam odpre lep pogled po Dravski dolini

Od tega znaka samo še 300 metrov strmega vzpona

Če bi šli naravnost po poti bi prispeli na Strojno,tako pa levo v strm klanec.Ja ta je res hud.Tukaj je resnično potrebno gristi v kolena,kot pravimo.Na srečo ni preveč dolg,le slabih 300 metrov .

Tik pred ciljem

Ko prispemo na vrh,pa kot v pravljici.Sredi gozdov se prikaže lovska koča,katera vabi na svoje klopce.Muk je konec,stisk rok in besede,kako je šlo,kako dolgo si vozil,te je kaj zabilo…” kar letijo iz tebe.
Potrebno se je vsesti na klopco,malce zadihati,popiti hmeljev sok,ki je bil tokrat po sindikalni ceni

Nekateri so sončno vreme izkoristili za nabiranje barve

Vzpon je bil končan,ko je zadnji pripeljal v cilj,čas ura in osem minut.Za primerjavo lahko povem,da je prvi za premagano pot potreboval nekaj več kot 27 minut.sedaj se presenečenja lahko nadaljujejo.

Mlada organizatorka je imela glavno besedo pri žrebu

Okusen obrok testenin nam je povrnil moči,poleg tega pa je sledilo še žrebanje nagrad,ki jih je bilo toliko,da je vsak udeleženec dobil svoje,pa še ostalo jih je.Zračnice,gume,števci,luči,ključavnice…so hitro našle novga lastnika.

Podeljeni so bili tudi pokali za najhitrejšega-o,najstarejšega,najmlajšega in najštevičnejšo družino.

Vsekakor prireditev vredna pohvale.Takšnih in podobnih prireditev si lahko želimo še več.Vendar ,kolahko takšne kolesarske intuzijaste,kot je

Tomaž prištejemo na prste ene roke.Upam,da se prireditev prime,da bomo lahko tudi naslednje leto uživali na kolesarjenju nad Dravsko dolino.

Obvezen foto utrinek

Polona in Doris

Dobrova

“Parkplac”

Sašo nad dolino

Najhitrejša med ženskami

Pa sem te

Najstarejši udeleženec in organizator Tomaž (desno:)

Absolutno najhitrejši

Koroška je lepa

Najbolj idilična vasica na Koroškem Šentanel, je bila letos prvič prizorišče kolesarskega vzpona,kateri je štel za Koroški pokal.

Vsa je bila ovita v meglice,zato ni bila vidna v vsej svoji lepoti.Pa vendar smo kolesarji spoznali še tisti majhen delček novih poti.In še kako smo si jih zapomnili.Tisti zgornji del je bil namreč prav “svinjski”.

Še zadnje skrivnosti pred štartom 

Segrevanje 

Pa gremo lepo po vrsti.

Deževje iz prejšnjih dni je dalo vedeti,da bo proga prav fajn namočena.Da pa bo zato toliko težavnejša si pa nisem mislil.Prevoziti je bilo potrebno samo 6,5 kilometra.Ravno kolikor malo se sliši je bilo to toliko težje.Tista gozdna cesta je bila ravno prav namočena,da je drselo po kamenju in je bilo treba biti še posebej pazljiv.

Za štartno črto nekateri že neučakani 

Iz prve štartne vrste so tokrat štartali…. 

Če si med zadnjimi je prav lep pogled na kolono pred teboj

Tokrat se je iz štarta pognalo natanko 85 tekmovalcev.Asfalta je bilo dobrih sto metrov,takoj ,ko smo ga izgubili pod gumami pa se je cesta pričela vzpenjati.

Smo že v Šentanelu 

In tega klanca kar ni hotelo biti konec.Ko se je le zravnalo je sledil še krajši spust in že smo prišli v srce Šentanela,katerega pa smo kaj kmalu tudi zapustili in se zapeljali  nad kmetijo Kajžer po vedno bolj blatni in ozki cesti.Tukaj se je pričelo dihanje na polno.Blato je naredilo svoje.Menjalniki pa so pričeli pokati

Cesta je postajala vedno težje prevozna 

Se mi zdi,da se je ta kilometer vlekel,kot spodnji del,kateri pa je bil enkrat daljši.Ampak ok,ko smo spet zapeljali na “normalno” cesto je bilo muk konec.Od tukaj ni bilo več daleč do cilja.Ki pa je bil tokrat pri kapeli v gozdu.

Cilj je bil tokrat skrit v gozdu 

Potrebno se je bilo samo še spustiti do igrišča,kjer smo se preoblekli,umili kakšno rekli in se postavili v vrsto za pijačo in jedačo.

Začuda tokrat ni bilo pretirane gužve za malico.Je pa bilo nekaj malega opazk glede bograča.Tisti,ki vedo kaj je pravi bograč,so tega malo “pošinfali”.Vendar sta kuharici povedali,da je to posebni Šentanelski bograč.Ja bo že držalo.Mi smo dodali le še to,da je bila verjetno kakšna instant zadeva.Pa vendar je bil okusen in se je prav prilegel.

Rezultati so bili expresni,prav tako ni bilo nepotrebnega zavlačevanja pri podelitvi medalj za prva mesta ,pa tudi po praktičnih nagradah je šlo zelo hitro.Za pohvalit.

Treba je še napisati,da je prvi pripeljal v cilj Marko Čretnik ,pri ženskah je bila to stara znanka Špela Škrajnar.

Hmm a že spet ti

Majico vodilnih v Koroškem pokalu sta obdržala Iztok Dogša in Klavdija Cehner Oblak.

Naslednji vzpon,kateri šteje za KP  bo v Šentjanžu pri Dravogradu 28.junija.Trasa je nova in bo prava poslastica za mučenje samega sebe

Vsekakor jo bo potrebno preizkuiti.

Biciklistični pozdrav

Foto utrinek ;

Da so bili rezultati ob pravem času sta zaslužna Kalči in Emil 

Sproščeno vzdušje 

Stari znanci iz “totega” konca

Eni pa pod streho 

Palček je praznoval - vse najboljše in še na mnoge kilometre

Ko te ima bicikel preveč rad in te ne spusti s sebe