Sveti Jernej nad Muto.Lahko bi se reklo “bogu za hrbtom”.Pa vendar ,kdorkoli se povzpne na ta zaselek nekaj nad 1000 metrov visoko in le streljaj od avstrijske meje bo navdušen nad prekrasno naravo in čudovitimi razgledi po okolici.

Dobra udeležba vzpona na Sv.Jernej

Tokrat smo jo lahko občudovali in se slinili udeleženci Koroškega pokala.Pot nas je vodila iz Spodnje Mute preko Sv:Primoža do naslednje postojanke-cilja Sv.Jerneja.Lanskoletna prireditev je imela cilj na polovici tokratnega vzpona. Če si hotel postati zmagovalec si moral prekolesariti dobrih 20 kilometrov in premagati preko 800 višinskih metrov.Ja 87 kolesarjev,kolikor se je prijavilo je to zmoglo.Čas je pri večini igral stransko vlogo,cilj je bil le priti na vrh.

Prvi breg že v samem naselju

Da imajo taborniki prav tako radi biciklarjenje so pokazali z izvrstno organizacijo,saj so bili alfa in omega te prireditve.Odlično označene poti,redarji na kritičnih odsekih,dobra malica,dosti praktičnih nagrad in še kaj bi se lahko naštelo.Edinole na vreme so pozabili,kajti ni bilo ravno idealno,vsaj na vrhu ne.Pa vendar ,če bi jim še to ratalo bi bilo že kičasto.

Za malo v hladno zavetrje dreves

In že smo na čistini

Štart na Spodnji Muti je bil ob 10.00.

Ni bilo dosti ravnine,ko smo se že dvignili v prvi hribček,takoj zatem se tudi ustvarijo prve skupine.Kar takoj pa že prvi pocukrani razgledi po Dravski dolini,ki jih kar ni hotelo biti konec.Konec pa je bilo zato asfalta,katerega smo zamenjali za makedam.

Dravska dolina

Po dobrih sedmih kilometrih smo se malo zravnali,zatem pa je sledilo še nekaj spusta,toliko da se lahko malo odpočije.Potem pa spet zadnji klanec proti cilju.Ob progi smo lahko dobili tudi vodo in to na polovici poti in dobre tri kilometre pred ciljem,ja takrat si je zares potreben.

Sam sem se ustavil že prej,pri neki kmetiji mi je gospodar z veseljem ponudil vodo in me podučil,da bi bilo še bolje popiti “enga kratkega” pa sem se mu zahvalil in mu obljubil,da še pridem kaj tam naokoli,da bo takrat malo daljši postanek.Zmenjeno in srečno sem se slišal za seboj in odpeljal naprej.Tudi tokrat nisem imel prave sreče s sotrpini.Kar nekaj časa sem vozil sam,to pa pomeni menjavanje ritma in mogoče posledično tudi slabši čas.Kar pa sedaj ni tako pomembno.Tisto najpomembnejše je dobra družba in pa klepet na vrhu o marsičem.

Za na razlednico o lepotah Slovenije

Tik pod vrhom pa biciklistična avtocesta

Pa še nekaj malega o rezultatih.Tudi tokrat so prevladovali “ta plavi”.Mariborska Ganesha je tudi tokrat osvojila skupno prvo mesto,tako pri moških kot pri ženskah.Postavljen pa je bil tudi nov rekord proge,katerei je sedaj v lasti Vračič Dejana.Dejan je bil pri moških tudi absolutno prvi,med ženskami pa Ankon Lucija.

Naslednji vzpon bo na domačem terenu.V organizaciji MTBKoroska se bo potrebno povzeti do lovske koče Strojna,ne preveč zahteven vzpon s prav tako pocukrano pokrajino Koroško.Vabljeni vsi ljubitelji gorskega kolesarjenja

Biciklistični pozdrav

Obvezen foto utrinek :

Blaž in Klavdija

Špela in Iztok

Tako to gre pri MTBKoroška

Klemen in Vid

Na malico je bilo potrebno malo počakati

Najboljši nad 55 let ; Roman,Jože,Ivan - čestitke

Matej in Janez

Natalija

Ona in on

Bojana in Herna

miza MTBKoroške

Beri naprej »

Vzpon na Cvitrško sedlo je bil prejšnjo soboto prestavljen za teden dni,vzrok slabo vreme.

Tudi tokrat ni bilo nič drugače z vremenom,organizatorji so se zbali,da bo zaradi vremena dosti ljubiteljev kolesarstva ostalo doma,pa so se zmotili-na srečo.Zbralo se jih je 86 tistih,ki so hoteli preizkusiti,koliko se je ohranilo moči preko zime,oziroma koliko se je moči pridobilo.

Kljub slabemu vremenu dobra volja

Sam sem bil tokrat kot opazovalec.Pa po pravici povem ,da ni niti malo prijetno.Tisti prvi “šus”,ko sem jih čakal malo po štartu je “ta pravi”.Ko švignejo mimo tebe…zvok gume,veter,ki ga ustvarijo pa še kaj ti dvigne adrenalin na polno.Kri ti zaledeni po žilah .Če vam je znana beseda “kurja koža” veste o čem govorim

Kot kaže je najbolje pripravljen na tekmo prišel Erik Rosenstein iz domžalskega kluba Energija.Tokrat mu ni mogel parirati nihče. Tudi pri ženskah se je Lucija Ankon iz kluba Ganesha izkazala in še enkrat dokazala iz kakšnega testa je.Prav tako je bila brez prave konkurence.

Erik Rosenstain

Lucija Ankon

Veliko bolj napeto pa je bilo za mesta od tretjega naprej,tam so bile moči dosti bolj izenačene.Med Korošci je s progo najbolje opravil Rok Kolar iz Prevalj,ki je zasedel skupno peto mesto.V svoji kategoriji je seveda stopil na najvišjo stopničko.Tukaj velja omeniti še Kordež Robija ,Podričnik Blaža in Grilc Janija.

Borba za drugo mesto, Mario Vračič in Marko Čretnik 

Rok Kolar v boju za četrto mesto z Denisom Onukom in Iztokom Dogšo

Robi Kordež in Jani Grilc

Blaž Podričnik

Slabo vreme in posledično tudi razmočena cesta nista dopustila najboljšega časa.Tako je Erik za progo potreboval 25.14,Lucija pa 27.42

Po prehodu v cilj so bili mnogi videti izmučeni,pa vendar malo postanka in že jim privabi nasmeh na obraz,vse muke pa so pozabljene.

Simon P.

Sindy in Herna

Po prihodu nazaj v Trbonje pa čiščenje biciklov in topel obrok v gasilskem domu,kjer je potekala tudi podelitev pokalov in praktičnih nagrad.

Kalči je bil z izvedbo vzpona,kljub manjšim defektom zadovoljen

Naslednja tekma Koroškega pokala pa že čez teden dni na Muti,kjer bo potekal vzpon na Sv.Jernej nad Muto.Gre za najdaljši vzpon v Koroškem pokalu,kjer bo potrebno zagristi v breg po 19,5 km dolgi progi,premagati pa slabih 700 metrov višincev.

Upam,da bom do takrat uspel zajahati svoj bicikl in se vam pridružim

Biciklistični pozdrav

Foto utrinek;

Simon D.

Mateja & Matej

Matjaž je rekel da se je ob biciklu sprehodil 2-3 km

Erik & Špela

V takšne majice bodo letos oblečeni vodilni v KP

S & H še enkrat

Špela

Rosvitha in Kristjan 

Sašo in Lenart 

Da malo osvežim spomin.

V soboto 12.aprila ob 11.00 se pričenja že četrta sezona Koroškega pokala v vzponih.Za pričetek in otvoritev sezone ravno pravšnji vzpon dolžine nekaj manj kot 11 km in vsega 350 višinskih metrov.

Pred štartom je kot v panju

Vzpon,katerega prevozi vsak rekreativni kolesar.Saj tudi gre za rekreativno prireditev,kar je potrebno posebej povdariti.

Pa čeprav gredo nekateri na polno in se pri tem meri tudi čas,nč bat.

Če se gre na rekreativno tekmo,da storite nekaj dobrega za svoje telo,se s tem ni za obremenjevati.

To soboto bo prav gotovo živahno,stari znanci se srečamo po zimskem premoru,kaj podebatiramo,vidimo nove obraze,kateri kaj hitro postanejo del nas.Vse to je čar Koroškega pokala.

Sproščeno vzdušje po tekmi

Letos je pripravljenih sedem tekem,tri med njimi bodo na novih trasah in sicer,Grubarjev vrh,Šentanel in po novem najdaljši vzpon na Sv. Jernej,kjer bo vzpona slabih 20 km.

Ta starih pa tako ne pozabiš nikoli tukaj so Strojna,Kremžarca in Komisija.Prav pri slednji pa bo tudi veliki finale in zaključek Koroškega pokala.
Pa še en majhen nasvet;

to soboto vsi tisti,ki imate bicikle pa ne veste kaj bi,se vidimo v Trbonjah

Biciklistični pozdrav