Ja končno smo dočakali soboto 22 december. Namreč ta datum je bil določen za nekaj posebnega. Gorsko-kolesarsko turo na bližnjo Strojno. Hoteli smo preizkusiti, kako se zadeva obnese v snegu, na spolzkih-ledenih cestah. In moram reči, da brez večjih problemov, mogoče tudi zato, ker je bil sneg ravno prav pomrzjen.S kratka, kjer je šlo po spluženi cesti sploh ni bilo prav občutka da imaš stik s snežno podlago. Tam, kjer smo šli po celem snegu pa je pesem malo drugačna, dobra, boljša, fantastična…

Udeleženci prve božično-novoletne ture na Koroškem
Zbralo se nas je pet,čisto dovolj za prvič.Pa čeprav sem po tihem upal,da se bo našel še kakšen pogumnež.
Že sam štart izpred kafiča, pardon iz kafiča
je bil obetaven, pričakala sta nas Emil in Kalči z nekaj nasveti in zvijačami
Zunaj na uri je pokazalo -7° C.
Mimoidoči so nas gledali malce čudno, vendar nič hudega. Verjamem, da če sam ne bi gonil in se skrival za toplimi oblačili bi bil isti.

Krajša pavza
Za pot smo si izbrali malce daljšo a položnejšo varianto poti na Strojno. Tistim, ki so poti na našem koncu Koroške znane bodo razumeli, ostali pa malo pobrskajte nazaj na blogu, pa boste vedeli kje smo šli. (so poti podrobneje opisane)

Proti soncu

Čisti užitek
Torej preko Strojanske reke mimo Lizija, Trota do vrha Strojne, tam smo zavili preko nekdanje karavle in se preko Kobovca spustili po celem snegu do Smrečnika. Kjer nas je gospodinja , kar malo presenečeno gledala.

Proti Trotu

Na Strojni pri šoli

Mimo Kobovca
Zakaj že ??
Vam razložim. Dan prej sem klical k njim, da bi se dogovoril za malico. Da bi nam pripravili kaj toplega sem rekel, pa ni šlo
Slušalko sta si kar podajala enkrat gospodinja, drugič virt. Da gre za zajebancijo, skriti telefon in kaj pa jaz vem kaj še… skratka nikakor jih nisem mogel prepričati, da mi pridemo s kolesi gor , ter da bi radi kaj toplega pojedli.

Cilj osvojen, turistična kmetija Smrečnik
“Ne bo kaj” je bil zadnji glas gospodinje “če pa boste slučajno prišli, pa vam bomo skuhali domače klobase in vam bomo z vsem ustregli. No ta je potem tudi obveljala
Postreženi smo bili zelo dobro. In z veseljem poklepetali z gospodarjema. Skuhala nam je klobase, za dobrodošlico smo bili postreženi z domačim borovničevcem, pili smo pivo, mošt in zakuhan mošt, kateri je bil res enkraten.

Kar smo si zaželeli smo dobili
Kaj hitro pa smo se morali spustiti v dolino,čeprav je bila ura šele okrog pol tretje in je v hribih še prav fajn pripekalo sonce,se je videlo,da ima dolina popolnoma drugo lice,tam se je sonce zaradi mogočnih hribov že skrivalo.Pa gremo,iz prijetnih 5 stopinj nazaj v minus

Še zadnja fotka in spust v dolino

Po toplem zavetišču nazaj v minus
Sam prihod v dolino nas je sicer malo zamoril, pa vendar, prijetni spomin za nekaj ur nazaj in nasmehi na licih, so govorili drugače. Še bo potrebno ponoviti podobne turce. Sedaj smo videli, da sneg ni noben bav-bav. Če si primerno oblečen gre ravno tako fajn kot pa zgodaj pomladi ali pozno jeseni.
Ne ne pozimi je lepše, kajti sneg naredi pokrajino prav posebno.Takšne se pomladi ali jeseni ne vidi, žal.
Še krajši video izrez dogodkov s turce
http://video.google.com/videoplay?docid=-6011703048783863940
In pa nekaj foto utrinkov;

helooo



v dolini meglice na vrhu pa …..



Vsem kolesarskim navdušence, bralcem bloga;
S R E Č E N B O Ž I Č
I N S R E Č N O 2 0 0 8
Biciklistični pozdrav