Gremo na bicikl

Ker so turce malo zamrle,zakaj le sem se odločil opisati vzpon na Mangart,ki smo ga opravili pred mojim opisovanjem tur.Kar pa ne pomeni,da se je cesta kaj spremenila, ja cesta je še vedno ista,prav tako se tudi klanec še ni kaj polegel,pa tudi ceste,kjer jo je presekal plaz še niso »porihtali«.Zadeva je popolnoma enaka kot na dan,ko smo se odločili osvojiti Mangartsko sedlo,ki se dvigne do višine 2055 m.

Po cesti katero so Italijani zgradili v rekordnem času ,od pomladi do jeseni leta 1940 smo morali premagati slabih 1400 višinskih metrov.

opis Mangartske ceste

Po krajšem dogovoru smo skupno določili ,da ga za konec kolesarske sezone mahnemo na Mangart,bolje rečeno Mangartsko sedlo,kajti sam vrh Mangarta je še dosti višje in sicer na višini 2679 m.Do vrha pač s kolesom ne gre.

Štart iz meglenih Raven je bil okoli sedme ure zjutraj.Odpravili pa smo se po liniji najmanjšega odpora tj. Ravne – Celovec – Trbiž – Predel – Log pod Mangartom,same vožnje je bilo za slabi dve urci.

Slovenija…odkod lepote tvoje…..

Takoj po prihodu v Log pa hladen tuš.Ko smo iskali ustrezno parkirno mesto smo našli velik,popolnoma prazen parkirni prostor pred gostiščem Encijan.Ko smo že hoteli raztovoriti bicikle in se hkrati dogovorili,da bomo potem tukaj še nekaj pojedli in popili,kar naenkrat slišimo višje dvigjen glas ,verjetno lastnika gostišča,da tukaj nimamo kaj parkirati,ker jim tako ali tako ne delamo profita in da naj se kar poberemo od koder smo prišli,pa smo ga prijazno hoteli ogovoriti,da gremo na vrh in se kasneje vračamo,da pa bi radi tukaj tudi nekaj pojedli in popili,vendar je neprijaznemu lastniku prišla v pomoč še ženska,verjetno žena,ki mu je bila v pomoč pri zmerjanju…lepo smo se zahvalili,dolžni pa nismo nič ostali,povedali smo mu tudi mi nekaj krepkih,da si na takšen način pač ne gre turizma….

Tako smo avtomobile pustili na prvem parkirnem prostoru izven vasice Log.

Se oblekli in hops na bicikel.Čez Log in najstrmejši del poti tj.vasi Strmec,ki ne nosi zaman takšnega imena.Kasneje smo ugotovili,da je bil to tudi najstrmejši del prevožene poti.

čez vas Strmec

kaj hitro je bilo potrebno dopolniti bidone

k`k fajn

Po odcepu za Predel oziroma Mangart se prične najlepši del poti.Tudi oblaki so se razkadili in nam pokazali kako lepa je naša Slovenija,

razgledi so bili namreč enkratni.Pri prečenju plazu smo se lahko tudi na lastne oči prepričali da se z mati naravo ni šaliti.Razdejanje,ki je bilo ob plazu,še do danes ni popolnoma sanirano.

plaz je prihrumel izpod gore

Poseben občutek je vožnja skozi tunele,kjer je temperatura podobna kot v hladilniku,ja pivce bi tukaj dobilo pravo temperaturo.

vožnja skozi predore je nekaj posebnega

Bolj smo šli proti vrhu,bolj so se pojavljale meglice,na vrhu pa vse ovito v meglo,tako da smo bili prikrajšani še za kakšnen lep razgled.Ampak sama turca je nekaj posebnega popeljati se po najvišje ležeči cesti v Sloveniji….neprecenljivo

panoramska cesta da te kap

Na vrhu smo se na hitro preoblekli in spustili nazaj v dolino,kjer smo natovorli bicikle nazaj na avto in šus v Bovec,kjer pa za razliko od Loga vedo kako ravnati z obiskovalci-turisti.Dobra in hitra postrežba v gostišču Stari Kovač.Še se bomo oglasili…

Dobro planiran dan,super vzdušje ,dobra družba…..skratka zdužili smo prijetno s koristnim in se imeli fajn.

Po pripoveduvanju kolegom kako je bilo ,je bilo marsikateremu žal,da ni šel z nami.Zmenili smo se da turco še ponovimo,takrat nas bo še veš in sploh ne dvomim,da ne bo še bolj veselo

pa še ena za ozadje

Biciklistični pozdrav