Zakaj naslov v dveh jezikih,verjetno vam je že kapnilo - poteka namreč tako po Sloveniji,kot sosednji Avstriji.

Letos je bil štart v Breznu.Prihodnje leto pa bo spet pri sosedih v Eibiswaldu.

Drugič letos smo se s kolegi odpravili odvozit cestni maraton.Krajšo varijanto, ki je merila 66 km,daljša je bila 114 km s tem ,da si moral premagati klanec »extra« kategorije ,to je povzpeti se na Golico

( Soboth – 10,5 km s povprečnim naklonom 9,5 % )

Čelado dol pred tistimi,ki so odfurali daljšo različico.

ko smo se peljali proti Breznu smo jih srečali - borce na dolgi trasi

Pri prijavnini je šlo brez zapletov,nikakršne vrste ali kompliciranja.

prijavnina - expresno

Ura se je hitro pomikala proti deseti,ko je bil napovedan štart.Tisti pa,ki so se odločili za daljšo varijanto,so bili pred tem že uro na kolesu,za njih je bil štart ob 9.00

Štart in cilj sta bila pri gasilskem domu v Breznem.Kot ponavadi se je tudi tokrat več ljudi odločilo za mini maraton.

že vsi nestrpni na štartu

Že kar takoj po štartu se je grupa v ospredju raztegnila in v ne pretiranem tempu odpeljala proti Radljam.

Prvi pobegi so se pričeli proti mejnemu prehodu Radlje (Radlpass),kjer so se že oblikovale prve skupine.

proti mejnemu prehodu Radlje

Samega me je bilo strah klanca proti mejnemu prehodu ,ker sem bil predhodno obveščen,da je kar 6 km klanca,kateri pa ni tako nedolžen.Zato sem se zapodil v njega s strahom in spoštovanjem.Izkazalo se je ,da je bilo vse le malo prenapihnjeno,klanec je bil res šest kilometrski,vendar ne prestrm,tako,da sem poskusil v spustu proti Eibiswaldu ujeti kakšno skupino,da bi bilo malo lažje in mi je uspelo – hvalabogu.

mejni prehod Radlje

Potem pa smo ga »sekali« čez prelepo avstrijsko-štajersko,kolikor je šlo. Na vseh križiščih so bili policaji in redarji,ki so skrbeli,da smo vsi šli v pravo smer.

evo moja grupa

Prvo okrepčevalnico smo samo ošvignili s pogledi in zbrzeli mimo,kajti imeli smo super občutek (vsaj jaz,ostali so mi sledili) zato nismo ustavljali.Na drugi je bilo drugače,ker sem bil na koncu vlakca sem ustavil,ostali pa so odbrzeli naprej.Se oborožil z banano,čokoladico in »dotankal« bidon.

” tankštele”

Skupine žal nisem več ujel,tako,da sem se več ali manj sam prebijal proti slovenski meji,kar pa je dosti težje,kot pa v skupini.V tem zadnjem delu pa čudovita pokrajina in pa super cesta brez ene same luknje.

čudovita pokrajina

No ok ,tolažil sem se tudi s tem,ko sem videl pred seboj na zadnjem vzponu kolesarje iz moje grupe,ki pa so bili razmetani po klancu,kot kaže je tudi njih po malem » zabilo«

Sledilo je prečkanje državne meje in le še spust po luknjastem » kolovozu« do glavne ceste in pa Ožbalta od tam pa ni bilo več daleč do Brezna,kjer je bil cilj.

Na cilju je vsak udeleženec prejel spominsko medaljo,topli obrok ,pijačo,že pri prijavi pa bandano in kolesarske rokavice.

…kar dobro so nas oborožili

Na podelitvi pod velikim šotorom,so podelili pokale za prve absolutno pri ženskah in moških za obe progi,za najstarejšega udeleženca-ko,najmlajšega udeleženca in najštevilčnejšo ekipo.

Še najhitrejši ;

Trasa A (66 km) moški; Wilfing Marcus (A)

Trasa A (66 km) ženske; Zavrl Maja (SLO)

maja prva z leve…..tukaj so stale po velikosti

Trasa B (114 km) moški; Marovt Andrej (SLO)

Andrej na stopničkah

in ob prihodu na cilj

Trasa B (114 km) ženske; Thallinger Irene (A)

nekaj foto utrinkov ;

tokrat smo lahko peljali skozi rdečo

debata

priprava

najstarejša udeleženca maratona

svoje sence tokrat nisem mogel prehiteti

Biciklistični pozdrav

Črna na Koroškem,kraj kjer je konec sveta,so pravili včasih.Kjer avtobus ne gre več naprej ampak samo obrne in nazaj po dolini proti Mežici,Prevaljam ,Ravnam…..

center Črne na Koroškem

Kraj, kjer je včasih bil glavna atrakcija medved,

črjansko-kočevski medo

nagačen medved na ogled v centru ,uplenjem pa v gozdovih nad Črno,ko sem se malo pozanimal,so rekli,da je tisti ta stari medo že razpadel,zato pa so ga nadomestili z novim – kočevskim.

To nedeljo je bila Črna in okolica v deževnih oblakih,kateri pa niso preprečili,tudi če bi to hoteli tradicionalnega vzpona k Najevski lipi,materi,bici al karkoli že vseh lip,ki jih premore naša Slovenija.

Pri hotelu Krnes,kjer je bil štart se nas je zbralo 48 ta pogumnih moških in 8 še pogumnejših žensk,ki smo se tokrat podali na nekaj več kot 16 kilometrov dolgo pot proti Ludranskem vrhu.

Tokrat sem fotoaparat pustil na suhem,ker dvomim,da bi prišel do cilja z še delujočem,tako da slik s poti žal ne bo za videt.Sicer pa kaj bi se dalo videt,packo,drek in še enkrat packo.

Pot je bila normalno prevozna samo 3 kilometre in še nekaj malega,kolikor je bilo asfalta,ostalo pa vremenu primerno,razmočeno ,spolzko…..

Da tudi tokrat ni bilo čisto monotono,sem se prilepil za Mongolko,pa ne tisto ta pravo ampak Urško,ki se je pred kratkim vrnila iz Mongolije,kjer je kolesarila,kaj pa drugega.

Urška  

Po nekajkratnem prehitevanju,kdo bo koga je na koncu le zmogla več moči in me pustila zadaj….

Na vrhu pa vsi umazani,kot da bi se valjali po blatu na Rock Otočcu,ne pa kolesarili .

vsak si je našel svoj prostor za preoblačenje

Mobilna pisarna,je bila tokrat kar v kombiju,kjer so se zbirali rezultati in se objavili že pol urce po prihodu zadnjega v cilj.

Bravo

na zunaj navaden kombi

notri pa dežurni in dežurna

S konkurenco sta pometla v moški kategoriji Erik Rosenstain in v ženski Špela Škrajnar.

Treba se je bilo še preobleči in hitro po krajši poti nazaj v dolino,kjer je prvo sledilo pranje bicikla,pa samega sebe .

še ena fotka pa švrc v dolino

prvo sebe, potem bicikl

V hotelu pa je že bilo vse pripravljeno za podelitev,vendar je ta počakala,ker je prvo sledil okusen golaž in pa nekaj »kratkega« , da ne bomo prehlajeni.

“fajn” vzdušje v hotelu

Podelitev je bila izpeljana expresno ,brez nepotrebnega zavlačevanja,po podelitvi še nekaj praktičnih nagrad in ………………..

…………………………………………..se vidimo na finalnem,zadnjem vzponu,ki šteje za Koroški pokal ,ki bo 1.septembra v Mislinji

nekaj malega foto utrinkov;

v hotelu je bicikl tudi nad šankom

kljub slabemu vremenu dobra volja

ogrevalna masaža pred štartom

gužva v pralnici

domače galoše

gasilska ob lipi

borba do konca

tokrat si vse ženske zaslužijo pohvalo in objavo

čestitke

tako, le nasmehnita se,bravo punci

Biciklistični pozdrav

Pa smo šli,s kolesom,med hladne pohorske gozdove,kamor je vabil organizator Comtron to nedeljo.Da bo šlo za množično prireditev sploh ni bilo dvoma,saj je že v predprijavi bilo čez 600 udeležencev,vsega skupaj pa se nas je nabralo preko magične številke 1000 ,katera je presenetila marsikoga.

3,2,1 zdaj

pa smo štartali

Cilj in štart je bil na Arehu pri Ruški koči.potrebno je bilo obiskati še naslednje postojanke Klopni vrh,Osankarico in Tri kralje.Pri kratki trasi pa so izpustili Klopni vrh in s tem progo skrajšali za slabih 20 kilometrov.S kolesom pa smo se vozili vseskozi med 1000 in 1400 metri nad morjem.Tako kot manjše valovanje je bila speljana proga gor,dol.Bi rekel ,da primerna za vsakogar,ki se vsaj nekaj malega prevaža na biciklu.

proti klopnem vrhu

klopni vrh

Ceste so bile vseskozi speljane po dobro utrjenem makedamu,odlična označba poti,pa je dopuščala le malo možnosti,da se izgubiš.

kratka trasa levo,dolga desno

Na cesti je bila ponekod kar kolona,vendar ,ker čas ni igral vloge tudi nepotrebnih prehitevanj ni bilo in s tem posledično morebitnih padcev.

lepo počasi,se ne mudi

Zmagovalec je bil namreč vsak,ki je progo prevozil do 14.00 ure.Ob točno določeni uri pa še žrebanje praktičnih nagrad povezanih z računalništvom seveda.

proti osankarici

osankarica

Na kolesu pa se je tokrat dalo videti vse od najmlajših,kateri je imel 6 let,pa do najstarejše udeleženke,ki je že presegla mejo 80.

najstarejša udeleženca

Na štartu smo dobili karton,katerega,je bilo potrebno na vsaki postojanki (kontrolni točki) potrditi s tem,da si dobil na žig.Da se ja kateri ne bi »švinglav«.

tako so nas ožigosali

Mislim,da so progo prevozili prav vsi,če je katerim šlo na koncu že »trdo« je stopil s kolesa in ga tiščal ob sebi.Ni bilo nič narobe.

nič ni narobe,če kolo potiskamo ob sebi

proti trem kraljem

pri treh kraljih

proti ciljo s pomočjo “recimo” fanta

Na samem cilju pa idila,krasno vreme ,vsa ta masa ljudi in pa dobro razpoloženje sta dala še krono tej prireditvi.

veliko ,veliko udeležencev

Naj še omenim,da je šlo tokrat brez prijavnine_štartnine,vsak udeleženec pa je dobil topel obrok in pa darilni bon Comtron-a,prvih 600 prijavljenih pa še spominsko majico.

Vsekakor prireditev vredna omembe.Kako bo naslednje leto nimam pojma !

Se je res tolikšna masa ljudi pojavila samo zaradi brezplačne prijavnine !

Pustimo se presenetiti,sam šef Comtrona je dejal da je bila to prva ,zagotovo pa ne zadnja prireditev.

Biciklistični pozdrav

še nekaj foto utrinkov;

možakar se ni pustil motiti,ko sem ga zmotil pri malici,ti kar slikaj

dekleta,ki so skrbela,da je šlo vse kot po maslu