Gremo na bicikl

Zvok budilke nastavljene na 5.30 uro se mi je zdel zoprn kot še nikoli.Ampak OK,treba bo vstati ,se spraviti,bicikel na avto in šus čez mejo na avstrijsko stran Koroške.

Ja tokrat smo se odločili in se prijavili-premierno na cestni maraton,da vidimo kako poteka zadeva na cesti smo si rekli.

Štart in cilj sta bila v kraju Hodiše (Keutschach) nedaleč od Vrbskega jezera,kateri s svojo čudovito okolico kar vabi k sebi.

pa smo prispeli, v Hodiše namreč

Čeprav smo prišli dobro uro pred štartom je bilo čakanje neizbežno,potrditev prijave je potekala zaradi velike gneče zelo počasi,čakali smo dobrih 20 minut preden smo prišli na vrsto.Kakor hitro smo prevzeli čip in štartno številko se je bilo potrebno »preobraziti« v biciklista,saj s je ura štarta bližala s svetlobno hitrostjo.Kaj hitro smo se zlili z množico neučakanih kolesarjev,ki so čakali odrešilni strel,strel,ki je naznanil začetek prireditve.

še zadnji posvet pred štartom

 

Pred samim štartom sem bil opozorjen,da je potrebno na štartu biti pozoren na prerivanje,morebitne padce in še marsikaj ,vendar nič od tega nisem videl,kaj šele doživel.Kolona se je poičasi pomikala,dokler ni postala tekoča in vedno hitrejša.

 

Ker nismo bili predhodno segreti smo se zmenili,da bomo prvih pet kilometrov gonili tako za segrevanje mišic,pa ni bilo tako.Velika skupina kolesarjev te kar posrka vase,nehote se zliješ z njimi,se jim prilagodiš in gasa.Tukaj ni kalkuliranja,skupine se ustvarjajo same,glede na pripravljenost vsakega posameznika.V takšni grupi gre dosti lažje,ker se koristi zavetrje,hitrost pa je bolj kot ne vseskozi konstantna.

Pot je bila speljana ob čudoviti pokrajini z manjšimi klančki –gor in dol.

..kot ob jadranu

 

Policija je svojo delo opravila z odliko,vseskozi so ustavljali nasproti vozeča vozila,zapirali križišča,tako,da se resnično počutiš,kot na pravi bicikl-tekmi.

Poseben občutek je bila tudi vožnja po delu hitre ceste.Pa vožnja skozi tunel,nad katerem je hotel,prava kopija kneževine Monaco,le da smo tokrat namesto formule imeli glavno vlogo biciklisti.

na hitri cesti Beljak-Celovec

tik pred tunelom,nad njim hotel (Vrbsko jezero)

Okrepčevalnice ob progi so bile dobro založene; sadje,voda,izotonični napitki,čokoladice…

debata med kolesarjenjem o kolesarjenju…recimo

Na tretji postaji tj.pri 80 km sem le zapeljal malce počasneje in vzel kozarec vode in tablico čokolade.Od tam do konca ni bilo več veliko kilometrov pa vseeno se mi je dogodila 10 kilometrov kasneje nevšečnost .Krč na obeh nogah hkrati se mi je zdel potopen.P…. pa ravno zdaj malce pred ciljem sem si mislim,kolegu Simonu sem rekel naj gre naprej,da bom že nekako prišlepal do cilja,ko se mi pred očmi zasveti kot angel varuh,mladenič s steklenico vode.Z največjim veseljem sem jo zagrabil in si jo polil po obeh nogah,kot bi odrezal, so krči popustili po pedalih pa sem pritisnil kot ob začetku –z vso močjo.In pripeljal do cilja brez dodatnih problemov.

Za moj prvi cestni maraton, odličen čas-vsaj zame 2 uri in 56 minut,prevožena dobra 102 kilometra,povprečna hitrost pa nekaj pod 35 km/h.

V cilju nas je pričakalo dosti ljudi,ki so navijali prav za vsakega in pravi užitek je takole pripeljati v cilj.Kasneje so se prilegle testenine z paradižnikovo omako,solato in mlečnim napitkem,vsak udeleženec pa je prijel še T-Shirt in spominsko medaljo.Sledilo je tudi žrebanje desetih ur Festina,katere je prispeval glavni pokrovitelj prireditve.

10 Festina ur za udeležence maratona

Z organizacijo je bilo vse OK,tudi vreme je bilo na naši strani.Se mi zdi,da je ta dan celotna avstrijska Koroška dihala z kolesarji.Tako,da sploh ni pomisleka ali gremo tudi prihodnje leto vprašanje je samo koliko več nas bo iz Slovenske strani prelepe Koroške.Upam,da se nam pridružiš tudi Ti.

 

Še nekaj foto utrinkov ;

utrujena,a verjetno zadovoljna

varuhinja pokalov

na stopničkah tudi Ajda Opeka ,udeleženka DOS 2007

člani Bicikel.com-a

 

brez lepih deklet tudi tukaj ni šlo

Pa ne pozabite:

Čelado na glavo za varno zabavo

 

 

 

 

 

Biciklistični pozdrav