Člani foruma Bicikel.com se od leta 2004 redno srečujejo na njim imenovani skupni turi na Roglo.Tudi to leto ni šlo brez nje,tokrat sem pravočasno opazil debato o tem in se odločil,da to turco tudi odpeljem.Sam se pri sebi rekel,da bom šel z gorcem,ker vrnitev ne bo po isti poti ampak preko Komisije nad Mislinjo do kraja Mislinja,hja tako sem mislil,stvari pa so se malce,ampak res samo malce obrnile.

Torej iz Slovenj Gradca smo štartali ob pol osmi uri,sprva trije poleg mene še Jaka in Mitja

Malo naprej od Doliča pa sta nas ujela še Igor in pa Peter ,ki je prikolesaril iz Velenja.

malo pred Vitanjem

Ob deveti uri smo bili zmenjeni z ostalimi člani foruma,da se dobimo pri

Hotelu pod Roglo,kjer se bomo zapodili v breg vsak po svoji moči.Na vrhu pa se dobimo pri bifeju hotela Planja,kjer pade pijača in dobra debata.

tako pa smo vsi

15 se nas je zbralo pri hotelu (foto:ktomek)

Tisti s cestaki so kar butnili v klanec,ki ga je od hotela ,kjer smo štartali dobrih 14 kilometrov se pa prav nikjer ne zravna,le proti koncu se cesta malce poleže,bolje i šta nego ništa.

proti Rogli

Na Rogli ni bilo tako hladno kot smo pričakovali.Nekateri so se kaj hitro obrnili in šli nazaj.Edini trije ,ki smo ostali,pa smo se odločili še za premik v notranjost bifeja,še ena čokolada in kavica pa gremo .

debata ob prihodu na cilj

In smo šli ,sprva vse ok,vendar smo že po prvem spustu proti Komisiji ugotovili ,da smo malo sfalili.Ok ni panike,držati se moramo levo pa bomo prišli na pravo pot smo govorili,vendar smo le tavali .

še na svobodi

Nikjer nobene table,ko smo končno srečali izletnike,so nam rekli da gremo proti Lovrenških jezerih.Aha malo smo šli preveč desno,gremo dalje,potka je postajala vse bolj neprevozna,korenine,kamenje,blato,podrta drevesa,treba je bilo iti s kolesa in ga potiskati ob sebi.

tudi dotočili smo lahko med potjo - vsaj nekaj

Vseskozi smo bili na višini 1400 m,100 gor ali dol tu ni igralo veze.

ja malo se je vseeno dalo orientirati

Namesto,da bi bili v Mislinji smo bili še vedno nekje na Pohorju.Dobro urco in pol tavanja gor in dol po neznanem ,ti ne da prav dobrega občutka.Ampak z malo heca tudi to kar hitro pozabiš.

Na sami potki nismo srečali nekaj časa nobenega izletnika,planinca,tako,da ko smo videli po dolgem času prvega smo se ga prav razveselili,pa čeprav nam je bil popoln tujec.povedal nam je da ima približno urco do Ribniške koče.Ko smo slišali tole smo podzavestno šli še nekaj hitreje.Čez dobre pol ure se je pred nami res odprl pogled na Ribniško kočo,kjer smo si privoščili borovničev štrudel in pa pivce za živce.

pogled na Ribniško kočo

udeleženci “misije”

zaslužena malica

Od tam ni bilo več daleč do Grmovškovega doma na Kopah.Na označeni planinski tabli piše uro in pol pešačenja,no s kolesi smo bili tam v dobre pol ure.Od tam pa le še po cesti do Slovenj Gradca izhodišča tokratne turce.

proti Grmovškovem domu (rotor & šulc)

Od Rogle pa do Grmovškovega doma smo naredili še dodatnik 500 višinskih metrov,sicer pa se jih je skupaj na turi nabralo 1985 in pa 84 prevoženih kilometrov.

Po pregledu zemljevida smo vsekali naslednjo turo ;Rogla - Lovrenška jezera - Šiklarica - Jezerski vrh - Ribniška koča - Grmovškov dom

Ja kar hitro je minila ta nedelja

Biciklistični pozdrav

Zvok budilke nastavljene na 5.30 uro se mi je zdel zoprn kot še nikoli.Ampak OK,treba bo vstati ,se spraviti,bicikel na avto in šus čez mejo na avstrijsko stran Koroške.

Ja tokrat smo se odločili in se prijavili-premierno na cestni maraton,da vidimo kako poteka zadeva na cesti smo si rekli.

Štart in cilj sta bila v kraju Hodiše (Keutschach) nedaleč od Vrbskega jezera,kateri s svojo čudovito okolico kar vabi k sebi.

pa smo prispeli, v Hodiše namreč

Čeprav smo prišli dobro uro pred štartom je bilo čakanje neizbežno,potrditev prijave je potekala zaradi velike gneče zelo počasi,čakali smo dobrih 20 minut preden smo prišli na vrsto.Kakor hitro smo prevzeli čip in štartno številko se je bilo potrebno »preobraziti« v biciklista,saj s je ura štarta bližala s svetlobno hitrostjo.Kaj hitro smo se zlili z množico neučakanih kolesarjev,ki so čakali odrešilni strel,strel,ki je naznanil začetek prireditve.

še zadnji posvet pred štartom

 

Pred samim štartom sem bil opozorjen,da je potrebno na štartu biti pozoren na prerivanje,morebitne padce in še marsikaj ,vendar nič od tega nisem videl,kaj šele doživel.Kolona se je poičasi pomikala,dokler ni postala tekoča in vedno hitrejša.

 

Ker nismo bili predhodno segreti smo se zmenili,da bomo prvih pet kilometrov gonili tako za segrevanje mišic,pa ni bilo tako.Velika skupina kolesarjev te kar posrka vase,nehote se zliješ z njimi,se jim prilagodiš in gasa.Tukaj ni kalkuliranja,skupine se ustvarjajo same,glede na pripravljenost vsakega posameznika.V takšni grupi gre dosti lažje,ker se koristi zavetrje,hitrost pa je bolj kot ne vseskozi konstantna.

Pot je bila speljana ob čudoviti pokrajini z manjšimi klančki –gor in dol.

..kot ob jadranu

 

Policija je svojo delo opravila z odliko,vseskozi so ustavljali nasproti vozeča vozila,zapirali križišča,tako,da se resnično počutiš,kot na pravi bicikl-tekmi.

Poseben občutek je bila tudi vožnja po delu hitre ceste.Pa vožnja skozi tunel,nad katerem je hotel,prava kopija kneževine Monaco,le da smo tokrat namesto formule imeli glavno vlogo biciklisti.

na hitri cesti Beljak-Celovec

tik pred tunelom,nad njim hotel (Vrbsko jezero)

Okrepčevalnice ob progi so bile dobro založene; sadje,voda,izotonični napitki,čokoladice…

debata med kolesarjenjem o kolesarjenju…recimo

Na tretji postaji tj.pri 80 km sem le zapeljal malce počasneje in vzel kozarec vode in tablico čokolade.Od tam do konca ni bilo več veliko kilometrov pa vseeno se mi je dogodila 10 kilometrov kasneje nevšečnost .Krč na obeh nogah hkrati se mi je zdel potopen.P…. pa ravno zdaj malce pred ciljem sem si mislim,kolegu Simonu sem rekel naj gre naprej,da bom že nekako prišlepal do cilja,ko se mi pred očmi zasveti kot angel varuh,mladenič s steklenico vode.Z največjim veseljem sem jo zagrabil in si jo polil po obeh nogah,kot bi odrezal, so krči popustili po pedalih pa sem pritisnil kot ob začetku –z vso močjo.In pripeljal do cilja brez dodatnih problemov.

Za moj prvi cestni maraton, odličen čas-vsaj zame 2 uri in 56 minut,prevožena dobra 102 kilometra,povprečna hitrost pa nekaj pod 35 km/h.

V cilju nas je pričakalo dosti ljudi,ki so navijali prav za vsakega in pravi užitek je takole pripeljati v cilj.Kasneje so se prilegle testenine z paradižnikovo omako,solato in mlečnim napitkem,vsak udeleženec pa je prijel še T-Shirt in spominsko medaljo.Sledilo je tudi žrebanje desetih ur Festina,katere je prispeval glavni pokrovitelj prireditve.

10 Festina ur za udeležence maratona

Z organizacijo je bilo vse OK,tudi vreme je bilo na naši strani.Se mi zdi,da je ta dan celotna avstrijska Koroška dihala z kolesarji.Tako,da sploh ni pomisleka ali gremo tudi prihodnje leto vprašanje je samo koliko več nas bo iz Slovenske strani prelepe Koroške.Upam,da se nam pridružiš tudi Ti.

 

Še nekaj foto utrinkov ;

utrujena,a verjetno zadovoljna

varuhinja pokalov

na stopničkah tudi Ajda Opeka ,udeleženka DOS 2007

člani Bicikel.com-a

 

brez lepih deklet tudi tukaj ni šlo

Pa ne pozabite:

Čelado na glavo za varno zabavo

 

 

 

 

 

Biciklistični pozdrav