Mute na morete zgrešiti.Ob glavni cesti Maribor -Dravograd vas ob cesti pozdravi veliki kovač, kateri kuje tudi ob sobotah,nedeljah in praznikih .Eden & Edini

V okviru 13 .občinskega praznika je na Muti potekal vzpon z gorskimi kolesi do Sv.Primoža nad Muto.Iz Spodnje Mute,kjer je bil štart je bilo potrebo premagati nekaj čez 500 višinskih metrov.Organizator je bilo tokrat ŠD Muta,katero je bilo tudi zadolženo da je prireditev potekala kot se šika.

Za razliko od prejšnjega leta,ko je bil štart pod mostom so ga tokrat prestavili pred Kovačijo Štruc,katera je bila tudi glavni sponzor prireditve.

Po vsej verjetnosti se je tokrat zaradi deževnega vremena zbralo dosti manj udeležencev,kot bi se jih sicer.Tokrat nas je bilo 52 zagriženih in brez strahu pred morebitnimi padavinami kolesarjev.Vendar kot je že v navadi,se vsaj pri nas na Koroškem pred prireditvijo odpre nebo.Tokrat nas je skoraj zafrknilo,deževati pa je vseeno prenehalo.

Počasi smo se postavili za navidezno črto,ki jo je pokazal štarter .Nekateri so sicer poskusili goljufati ampak ni šlo.Verjetno so se malce tudi zbali štarterja s pištolo,kateri je kar hitro s pokom iz pištole dal znak,da se vzpon lahko začne.

Še starejši možakar je danes držal z kolesarji

Kot vedno smo se zapodili v klanec kolikor so nam dopuščale noge in po par ovinkih prešli na makedam,ki pa tokrat za razliko od ostalih tekem ni nudil pravega udobja.
Cesta je bila namreč presneto razrita,večje kamenje pa je zadevo le še poslabšalo,ampak ok-ni panike ,cesta je bila za vse enaka.

Kot že po ustaljenem redu se je tudi tokrat hitrejša skupina kolesarjev odcepila za njimi pa mi navadni smrtniki,ki tekmujemo sami s seboj

Kljub vremenu odličen razgled po Dravski dolini

Tokrat sem približno na polovici proge ulovil skupino s katero smo imeli tekmo zase,…mu bom uspel slediti,ima še dovolj moči,mi bo sledil če mu pobegnem…. so le ene od misli,ki se nam v tistem trenutku prikazujejo v glavi.

Klanca pa kar ni in ni hotelo biti konec….no končno ravnina,so rekli,ko pridete na ravnino ste v cilju.To si velja zapomniti,da proti koncu potegneš mogoče še bolj,kot bi sicer

Cilj je bil pri cerkvi Sv.Primoža nad Muto

Na vrhu je bilo že po tradiciji na voljo sadje in voda v plastenkah.Na koncu je sledila še gasilska slika na kateri pa manjka kar nekaj kolesarjev,saj so se po prihodu v cilj hitro spustili v dolino,kajti nič kaj prijetno ni biti v takšnem vremenu premočen.

Gasilska (foto.kkravne)

Hitro v topla oblačila

Po tej tekmi pa se je premaknilo tudi med moškimi,namreč majico vodilnega je tokrat prevzel Erik Rosenstain,medtem ko pri ženskah ostaja v oranžni majici Klavdija Cehner Oblak

Zasluženo veselje

Po prihodu pred Kovačijo Štruc je v velikem šotoru potekala tudi podelitev medalj in žrebanje praktičnih nagrad ,niso pa pozabili na okusen topel obrok z vodo (pivom) in sadjem .

Po koncu vzpona je vedno veselo

Naj tokrat izpostavim svetlobno hitro narejene rezultate tekmovanja,za katere verjetno nosita največje zasluge Kalči in Emil.Complimenti

Sedaj bo nastopila krajša pavza,vsaj kar se tiče Koroškega pokala,naslednja tekma bo 11.avgusta v Črni na Koroškem . Vzpon na Najevsko lipo.

Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja in narave..več nas bo boljše bo

Biciklistični pozdrav

…smo šli vsi tisti,ki smo se tokrat odločili preživeti nedeljo na biciklu.

TD Šentanel in KS  Šentanel sta priredila v čast krajevnega praznika prvi rekreativni vzpon z gorskimi kolesi do kapelice sv.Uršule pri lipah nad Šentanelom.Vasico ,ki je dobro znana kot najbolj  turistična vas na Koroškem.

Gremo lepo od začetka.

Jutranji pogled v nebo je dal slutiti, da se bo še ena od prireditev,ki je bila napovedana to nedeljo zgodila v prelepem sončnem vremenu.

Ekola ,kako pridemo do Pečnikove brunarice-Šentanela .Iz glavne ceste Prevalje -Poljana zavijemo pod tem kamnitim mostom.Nikakor ne morete zgrešiti

Zbralo se nas je 36 udeležencev,tokrat za spremembo samih korošcev.Tudi najmlajši se niso ustrašili klancev,ki so bili pred nami.Tako da je bila starostna razlika med najstarejšim in najmlajšim kar 53 let.

Za prijavnino,ki je bila le 5 € ,si dobil spominsko majico,bon za topel obrok,pijačo tudi ob progi ,poleg tega pa si bil tudi v bobnu za žrebanje praktičnih nagrad.

Sproščeno vzdušje pred štartom

Ja teh ta zelenih je bilo največ članov kluba mtbkoroska 

Ja Šentanelci so se resnično potrudili,ob popolni zapori ceste smo se podali izpred Pečnikove brunarice direkt v breg.

Tokrat so štoparice ostale neme.Nobene vožnje na čas.

Kar takoj se je  kolona raztegnila,vsak po svojih močeh.In kar prijetno je bilo voziti.Sprva po senci,po koncu vzpenjanja ,kjer se je cesta končno zravnala,je na vsem lepem zmanjkalo tudi drevja in tiste prijetne sence je zamenjalo žgoče sonce in prekrasni razgledi proti Uršlji gori in Peci.

Po krajšem spustu smo se na vsem lepem znašli v samem srcu Šentanela,od koder pa ni bilo več daleč do cilja.

Po prihodu v cilj  pa hladna pijača s strani organizatorja za tisto najnujnejšo pogasitev žeje.

Prijetena senca  pri lipah pa nam je dovoljevala,da smo se skrili pred soncem,za tiste druge ki se sonca ne branijo pa je tudi bilo poskrbljeno,klopce na čistini.

Po krajšem počitku in klepetu pa je sledil bograč,kateremu se ni bilo moč upreti.

Ob dobrem vzdušju je  sledilo še podeljevanje praktičnih nagrad,katerih pa je bilo toliko,da je prav vsak s seboj odnesel kakšno.

Takole bom tokrat zaključil;

Šentanel se je izkazal,kot zelo dober gostitelj.Letošnji vzpon je bil prvič,a ne zadnjič kot je dejal predsednik turističnega društva,drugo leto bo spet in vsi tisti,ki ste tokrat odlašali ali bi ali ne bi šli ……………………….tisti ne črtajte………….boste šli in bomo šli

Naslednje leto se zagotovo vidimo,upam in vem,da v mnogo večjem številu

Hvala Šentanel za prijetno nedeljo

Zahvala tudi Kalčiju, ki je “špandiral” baterije,da je lahko nastala tale reportaža  takšna kot je

Biciklistični pozdrav

Trbonje znane predvsem po svojem mostu,

kateri jih je povezal v svet in hvala bogu pustil cesto,ki je prej vodila v ta kraj nam kolesarjem ,so bile danes prizorišče drugega mtb maratona po vrsti.

Plakati ki so teden dni nazaj poplavili Koroško so nam dali vedeti,da bo potrebno zadevo poskusiti

Tudi tokrat je bilo na travniku,kjer je bilo urejeno zasilno parkirišče kot v mravljišču,skupno je bilo prijavljenih 124 tekmovalcev,ki so prišli iz vseh koncev Slovenije.Na avtomobilih smo lahko videli LJ,MB,GO,KR,CE…. in pa tekmovalce iz sosednje Avstrije,ki so na mtb zadevah že redni gostje.

Napetost se je stopnjevala ,ura se je vse bolj bližala deveti,ko je bil napovedan štart maxi maratona na katerega se je prijavilo 79 tekmovalcev.

Deset minut kasneje smo se za njim podali tisti,ki smo se odločili za krajšo varijanto 34 kilometrov ,takšnih nas je bilo 45 tekmovalcev.

Vreme je bilo kot nalašč za takšne maratone.V zraku je bilo še čutiti svežino,ki jo je prineslo deževje iz prejšnji dni.Pogled v jasno nebo,pa nam je dal vedeti,da bo dosti potenja.

Točno ob 9.00 je dal Kalči (alfa in omega maratona) znak za štart .Fantje in dekleta pa v boj za čim boljšo uvrstitev

Pot je bila zelo razgibana,sprva je bilo nekaj malega asfalta,pa makedam,v Dravogradu spet asfalt,potem pa samo makedam,travniki,kozje stezice,gozdne potke,korenine….skratka vsega je bilo dovolj.

Tako je šlo po kolesarski stezi proti Dravogradu

Še pogled nanj,

nimam pojma kdaj se mi je utegnilo postaviti to drevo pokonci

Potem pa klanec,ki mu ni bilo konca,lepo po vrsti….naša četica pa goni……

Zanimivo je bilo prečenje gospodarskega poslopja,kjer ni manjkalo veliko pa bi se odpeljali prav med kravce,ja šli smo “trdo” mimo njih….

Sledilo je še nekaj vzpona,dokler nismo prišli do najvišjega vrha.

Na cca.820 metrih nadmorske višine nas je čakala prva okrepčevalnica,katero pa so nekateri kar prevozili,drugi pa smo se ustavili in recimo temu nazdravili.

Sledil je nori spust po gozdu ,kjer nas je za nagrado v luknji čakal kup blata in packe.

Pri mini trasi je bilo zadnje 3 kilometre odpeljati po asfaltu,medtem ,ko je daljša trasa bila,vsaj po izjavah udeležencev preklemano naporna

Kolesa so bila vsa od blata in potrebno je bilo z njih odstraniti vsaj toliko “dreka” da se je vsaj videlo,kateri bicikl je čigav.

Ko je bila utrujenost pozabljena pa brž za šank nadoknaditi izgubljene kalorije

Naj še omenim,da je med moškimi absolutno slavil Matej Lovše iz KD Hrastnik

Med ženskami pa Lucija Ankon članica KK Ganesha

Med vsemi udeleženci maratona pa je bilo še žrebanje kolesa, katerega pa je tudi tokrat podarila trgovina Gorko in Slovenj Gradca.

Srečni izžrebanec Branko Krautberger pa se ga je tako razveselil,le kdo se ga ne bi …

Zabave tudi po žrebanju še ni bilo konec za to je poskrbela glasba v živo ,obljubljena so bili tudi glasbeni gostje in pa presenečenje večera,hja mogoče se kdo javi in napiše kaj je bilo to.

V vsakem primeru se bo zvedelo.

Lahko trdim,da se je maraton Trbonje prijel in to zelo dobro.Saj je bilo danes še kup kolesarskih prireditev,ki so nas vabile,(Vršič s Trente,Kralj Krvavca,Kolesarski maraton češenj…)

…upam,da tistim,ki so se odločili za Trbonje ni žal ,da so prišli ,ter da se bodo še radi vračali,hkrati pa še prepričali somišljenike,da se jim pridružijo

Torej se vidimo,prihodnje leto na 3 .Maratonu Trbonje 2008

biciklistični pozdrav

Ja sliši se zanimivo,vam bom ob sliki in besedilu poskušal ustvariti vzdušje,ki se poraja ob tem.Letos je bilo četrto po vrsti.Organizator tega pa Korošcem dobro znani Danilo Golob ,predsednik kolesarskega kluba Ravne
Sončno vreme je kar vabilo na plano,start je bil napovedan za 9.30. uro, ravno pravšnji čas,ko je sonce še usmiljeno z nami.Krajša proga,ki je bila namenjena družinam z najmlajšimi je bila dolga 8 kilometrov,medtem,ko je bilo potrebno pri daljši progi premagati 29 kilometrov in 500 metrov višincev.

Samo kolesarjenje je bilo rekreativnega značaja,brez merjenja časa,proga pa speljana v podnožju Uršlje Gore in Podgore

Na današnjem kolesarjenju so se nam pridružili tudi tekmovalci Ganeshe ,
ki so šli peljati z nami,kasneje pa so izpeljali trening na bližnjem xc tekmovališču,saj se bo 24.6.2007, prav tukaj odvijala tekma za Slovenski pokal

Še pred samim štartom je Danilo dejal,da gre tukaj ta totalno rekreacijo,zato ne pretiravajte fantje,biciklirajte toliko,da se boste lahko ob tem še normalno pogovarjali.. in ja res je bilo tako

Že ob prvem manjšem klančku pa se je skupina raztegnila,tisti bolje pripravljeni so “potegnili”,medtem, ko so ostali šli kolikor so jih pač držale noge.

Malo pod Šrotnekom smo srečali družine,ki so se odpravili na krajšo 8 kilometrsko pot

Belih, prašnih cest ki te vodijo, kar ni hotelo biti konec ,ob vsem tem pa še čudoviti pogledi,ki so nas pripeljali ob vznožje Poštarskega doma…

Od koder pa je sledil daljši spust do Ivarčkega jezera,ki je to nedeljo delovalo ,kar malce čarobno zaspano,

še malo spusta in že smo se znašli na potki, kjer je sledil še zadnji krajši vzpon na Navrški vrh,

sledil je spust ,kjer smo že pred seboj zagledali Ravne

od tu je bilo do Doma telesne kulture,kjer je bil cilj le še pet minut,

kjer nas je čakal topli obrok in pa debata o tej turci.

Res dobra popestritev dopoldneva,škoda je le,dase je ni udeležilo večje število kolesarjev.

Mogoče je temu krivo premalo reklame,ker vem,da je na Koroškem še kako veliko ljubiteljev kolesarstva,ki bi se te turce udeležili,če bi le vedeli,kdaj in kako.

Kolesarski pozdrav

…za marsikoga čisto navaden dan,zame in za kolege udeležence Koroškega pokala pa prav gotovo ne,kajti danes je potekal že četrti vzpon po vrsti.

Udeležencev kot vedno,več kot dovolj.Med njimi se najdejo tisti že skoraj profiji in pa kolesarji,ki jim je cilj - priti do cilja,ne glede na čas.

Večina svoje konjičke pripelje na strehi vozil in prav “fajn” jih je za pogledat

Sicer se je današnji štart prestavil za pol urce ,kar pa ni bistveno vplivalo na razpoloženje udeležencev .Nekateri so teh 30 minut izkoristili še za finese , oziroma manjše popravke na kolesu,da je ne bi bilo problemov kasneje na sami progi.

Ob samem štartu nas je za par sekund namočilo,potem pa ,kot bi bili spet z nami,tisti zgoraj namreč….ki so nam namenili prav prijetno klimo za vzpon.

Pot je bila dokaj naporna ,potrebno je bilo premagati v 11 kilometrih 580 metrov višinske razlike,še najbolj naporen je štart,kateri se prične v klancu,tako,da ni pravega ogrevanja in kateri se pred štartom ne ogreje dovolj,to občuti takoj po štartu v nogah namreč v kolesarskem žargonu rečemo da imaš trde ali pa težke noge…..

Oblačno vreme nam ni dovoljevalo,da bi lahko občudovali okolico ,katera je ob jasnini zelo lepa,je pa bilo na cilju,ki je bil tokrat postavljen kar na pašniku zelo živo,ko se nekateri še prihajali v cilj,ob debati in dobro razpoloženi ,so se drugi že vračali v dolino.

Sam povratek v dolino je bil za nekatere pravo tekmovanje,drugi smo uživali ob razgledih in pa vzpodbujanju tekmovalcev,ki so se še trudili priti na vrh

pogled na Mežico

Po spustu v dolino je seveda sledil topli obrok,ki je bil tokrat pasulj z mesom,kateri se je prav prilegel ob “rogaču”. Ja potrebno je obnoviti izgubljeno energijo .

Zmagovalce si lahko ogledate na spletni strani Koroškega pokala ,

vodilni majici sta obdržala Mario Vračič in pa Klavdija Cehner Oblak .

Naslednja zadeva ,ki se bo odvijala na Koroškem bo MTB maraton,ki bo letos drugi po vrsti,potrebno bo priti v Trbonje se prijaviti in odpeljati, lahko pa se prijavite že predhodno

na spletni strani, zaradi boljšega evidentiranja.

Za konec bi podaril še eno bodečo nežo.

Gre se za Mežiški letni bazen,nekateri so se spominjali koliko je bilo tukaj včasih življenja ,sedaj pa zadeva klavrno propada.Upam,da se najde kdo in spravi bazen v stanje,kakršno je bilo nekdaj.Pa tudi če ga zasujejo in na tem mestu naredijo kaj koristnejšega,nekaj takšnega, kar bo lahko Mežici v ponos ne pa v sramoto.

Kolesarski pozdrav do naslednjič