site statistics

Smo na biciklu…

Strava

Potepanja

Arhiv

free counters
unique visitors counter

Koledar

December 2006
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Arne ne mara otrok…!!!

2.12.2006 ob 17:39, avtor deejay

…Arne Hodalič ,človek o katerem sem do sedaj imel samo pozitivno mišljenje me je na celi črti močno razočaral,diplomirani biolog,odličen fotograf,popotnik,intelektualec…pa kaj vem,kaj še…tako je bil opisan v Poletu,

….kar se tiče fotografa nimam kaj reči,očara me prav s vsako svojo mojstrovino,njegova dela so objavljale in še prikazujejo številne svetovno znane revije,pa vendar ob branju,kjer se je predstavil številni publiki nisem mogel mimo tega..

…vprašanje se je namreč glasilo:Na kaj ste ponosni ?

…pa Arne odgovori “Na to da nimam otrok !!!!!!!!

…mislim “na to da nimam otrok !!!…

…hja razlage sicer ni zraven,pa vendar,obstaja še vprašanje,ki je sledilo:

Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti ….pa je odgovoril da že skozi vse življenje samo in izključno od deklet in žensk…

..hmmm ponosen pa je na to da nima otrok

…mislim,ta stavek pa mi nikakor noče iz glave,da bi bil lahko na to ponosen,mogoče se mu v življenju ni zgodilo nič kaj bolj veselega,ni doživel nič boljšega,na kar bi lahko bil zares ponosen

…res ga ne razumem,res škoda,da te zadeve ni utemeljiv,bi ga mogoče otroci ovirali pri karieri,pri njegovih potovanjih,mu je kdorkoli od ljudi,s katerimi preživlja prosti čas natvezil kaj grdega o otrocih…

…pa saj človek sploh ne ve kaj je lepšega kot to da imaš bitje,za katero veš,da je tvoje,tisto čebljanje od rojstva,otroka spremljati pri njegovem razvoju,se z njim igrati,spoznavati njegove skrivnosti,nova odkritja…

…ja,ja, na to si res lahko ponosen ,vendar Arne mogoče tega nikoli ne bo dojel,občutil,

ali pa morda nekoč,samo se bojim ,da bo takrat že prepozno

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Aktualno, miks | 14 komentarjev

14 odgovorov

  1. pepa pravi:

    Tudi sama oziroma z možem ne bova imela otrok! Nič se nama ne zdi lepšega od tega, da jih ne bova imela. Pa kaj, to je stvar osebne odločitve! Sicer pa ne vem zakaj bi bila nanjo ponosna, je pač ena izmed neštetih odločitev, ki jih človek sprejme zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. vendar se je tudi ne sramujem! Imava pač mačka in nekaj nečakov in nečakinj, ki so najine male ljubke pošasti. Sama sem bila že nekajkrat v situaciji, ko sem bila napadena od večinske populacije z naraščajem. Zdelo se mi je primitivno, da so posegli s svojimi argumenti tako daleč v mojo intimo. Sicer pa večina ljudi ima otroke ker je to družbeni normativ, ker je to normalno; najprej doštudiraš, kupiš stanovanje, se poročiš ali ne in potem otroci – jasno brez odvečnih vprašanj. Slišala sem tudi, kako jih imajo vsi njuni prijatelji in znanci pa ga imata še ona dva, saj veste drugače padeš ven iz pogovornega kroga. Iz čes prosim?!

  2. irena irena pravi:

    Pri Arnetu ne gre za to, da ne bi maral otrok, samo svojih noče. Sej je očim otroku svoje partnerice (žene?) in otroke ima verjetno precej rad, ima pa trdna načela glede spravljanja novih otrok na svet, če jih je že toliko brez staršev in pomoči potrebnih. In tega nikoli nikomur ni vsiljeval, to je pač samo njegovo načelo.

  3. deejay deejay pravi:

    narobe sta me razumeli dami moji,vsak ima jasno svoja načela in za njimi tudi stoji,da ne bi imel otrok,ok,da pa si potem na to ponosen ,da jih nimaš….
    …ne bom nič rekel,
    …svetovni popotnik,prebredel svet okoli in okoli,zgodilo se mu je vsaj po moje tisoč in ena reč,tako doma kot v tujini….

    …ne vem ,sem brez besed

  4. irena irena pravi:

    pa sej to, da je ponosen na to, da nima otrok, se sklada s tem, da gre za njegovo načelo in je ponosen, da ga ni izneveril in s tem iznveril sebe. Ravno zato, ker se mu je po svetu zgodilo morje stvari ter tisoč in en lačen otrok, otroški vojak in še marsikaj, je verjetno to načelo tudi zraslo in ostalo.
    Česar jaz ne razumem je bolj to, zakaj ni dal opraviti vazektomije, pa bi bilo.

  5. pepa pravi:

    Pač je na to ponosen, morda je bil narobe citiran v tem intervjuju ali pa ima pač svoje razloge, ki jih ni želel pojasnjevati. Vprašajte kdaj koga kateri so razlogi, da nekdo ima otroka, verjamite mi spoštovani pisec, tudi zaradi teh bi lahko ostali brez besed.

  6. deejay deejay pravi:

    …nima smisla zdaj o tem debatirati,ker je kot brezno brez dna..
    …bom takole rekel;
    “sto ljudi,sto čudi”

    lp

  7. trubar trubar pravi:

    Tudi jaz sem že z nekom debatiral o tej njegovi izjavi. Ki jo lahko razumeš samo tako, kar čutiš v srcu in kakor tisto občutenje razumeš v glavi.
    “Ravno zato, ker se mu je po svetu zgodilo morje stvari ter tisoč in en lačen otrok, otroški vojak in še marsikaj, je verjetno to načelo tudi zraslo in ostalo.” Mislim podobno…
    Kakor sem jaz seznanjen (rekla-kazala), je naredil vazektomijo…

  8. nordstar nordstar pravi:

    Vse ima svoj smisel, tudi ta izjava. V tem primeru sicer ne vem kakšen, to bi moral pojasniti Arne.
    Mogoče razmišlja o tem, da je na svetu preveč trpečih otrok in da nima smisla delati še nove. To razmišljanje ne zdrži dolgo. Kot prvo, njegovi otroci ne bi trpeli, kot drugo, pa bi lahko posvojil katerega od teh ubogih otrok.
    Torej ima verjetno neko drugo razlago. Ne izključujem tudi možnosti, da je neploden ali pa samo sebičen. Ampak ne me napadat, nikjer ne piše, da otroke človek MORA imeti, je pa nagon vgrajen v človeka in edino tako si zagotavlja nadaljevanje vrste. Zakaj že?

  9. deejay deejay pravi:

    nordstar

    ..se podpišem pod tvoj komentar

  10. amalie pravi:

    Mislim, da je Arne precej posebno naravnan in da misli, da nas tako ali tako dovolj tlači in maže tole zemljico in da je na svetu dovolj otrok, brez njegovih in je ponosen na to, da se mu je uspelo upreti se skušnjavi in ne nadaljevati vrsto. Mislim, da je zaradi tega vseeno lahko dober človek. Saj ni rekel, da jih ne mara. Mislim, da jih celo mara. Ma to bi ti on bolje razložil. Tu zadaj je ena višja filozofija. Mogoče je pač samo bolj odgovoren. Veš ta vprašanja si postavljam na trenutke tudi sama. Ampak o tem ni dobro preveč razmišljati ….

  11. trubar trubar pravi:

    amalie, zelo podobno razmišljaš kot jaz. V načelu sicer napišem svojo misel, toda če nekdo oblikuje svojo kot ti, se najraje kar podpišem pod njo.

  12. neznanka pravi:

    Izjavo Arneja vsak zase sprejema in razume na svoj način,zakaj se je tako izrazil in kakšen je namen njegovega sporočila v teh besedah, ve le on sam. Morda se je s tem dotaknil ravno tistega najbolj bolečega dejstva današnje družbe, kjer se dosti staršev; oprostite izrazu, poslužuje
    nekakšnega “kanibalizma”s svojimi otroki. Takšni, vase zagledani ljudje ne dojemajo otrok kot enkratno in čudovito osebnost z lastnim razumom, temveč kot nekakšno razširitev samih sebe;ne zmorejo tiste brezpogojne ljubezni in empatije, kjer si sposoben čutiti tisto, kar čuti otrok. Kolikokrat je slišati:”Ponosem sem na svojega otroka, ker je dosegel to in to…” v primeru, ko pa otrok ne zadovolji njihovih,kao starševskih potreb, pa sledi razočaranje, saj ne zmorejo ustrezno prepoznavati različnosti in samosvojosti svojih otrok in jih sprejeti ravno takšne, kot so – z lastnim razumom. Domišljajo si, da so otroci nekakšne genetske kopije njih samih, v resnici pa so genetske kombinacije takšne, da se vsi otroci razlikujejo tako od svojih staršev kot od svojih prednikov. Zakaj danes išče toliko mladostnikov zaradi pomanjkanja čustvene inteligence, neprepoznavanja, nesprejemanja in neobvladovanja svojih čustev ljubezen v različnih vrstah odvisnosti? Zato, ker je nekdo zmogel z veliko mero lastne odgovornosti do življenja reči:”Ponosen sem, da nimam otrok, ali zato, ker se starši lahko hvalijo s tem:”Uh, kako ponosen sem na svojega otroka, saj zmore to..pa to..pa to…ob tem pa se odzivajo čustveno neprimerno in sploh niso zmožni prepoznati čustev lastnih otrok?
    Morda je Arnejeva izjava povsem na mestu tistim staršem, ki ne znajo ceniti edinstvene osebnosti svojih otrok, ki jih vidijo bolj kot podaljške samih sebe, podobno, kot vidijo tudi lepe obleke in bleščeče avtomobile, s katerimi se postavljajo pred ljudmi…Za razliko od njih se Arne po vsej verjetnosti veliko močneje zaveda, kaj pomeni imeti otroka, kar Kahlil Gibran tako lepo opisuje v svoji pesmi:

    ” Vaši otroci niso vaši otroci.
    So sinovi in hčere Življenja, ki teži po sebi.
    Prihajajo skozi vas, a niso od vas;
    in čeprav so z vami, niso v vaši posesti.
    Morate jim dati svojo ljubezen, a ne svojih misli,
    kajti imajo lastne misli.
    Lahko dajete dom njihovim telesom, vendar ne njihovim dušam,
    kajti njihove duše živijo pod streho bodočnosti,
    ki je vi ne morete obiskati niti v sanjah.
    Lahko si prizadevate,da jim postanete podobni,
    toda nikdar si ne prizadevajte, da bi jih naredili sebi enake;
    kajti življenje se ne vrača nazaj in se ne mudi z včerajšnjim dnem.
    Loki ste, iz katerih se kot žive puščice izstrelijo vaši otroci.
    Lokostrelec vidi znamenje na poti neskončnosti in On vas napne s svojo močjo, da bi njegove strelice poletele hitro in daleč.
    Veselo se upognite v lokostrelčevih rokah;
    kajti tako, kot ljubi puščico, ki leti, ljubi tudi lok, ki je trden.”

    Se pa strinjam s teboj dragi pisec, da je nekaj najlepšega in osrečujočega, če te življenje blagoslovi s starševstvom in če v sebi znaš začutiti to poslanstvo, potem ne postaneš eden izmed tisočih ljudi, ki s tako dvignjeno glavo govorijo:”Dobro sem vzgojil svojega otroka in ponosen sem nanj!”
    Potrebno je samo ljubiti otroka in takrat zmoreš z njim doživljati, ga kot praviš spremljati skozi njegov razvoj in razumeti….In prav ob tem zlatem-posebnem bitju kaj hitro spoznaš, kako malo resnice je v tem – kako znaš vzgajati otroka – resnica je v tem, koliko zmoreš otroka brezpogojno ljubiti in si se ob njegovem razvoju pripravljen vzgajati in učiti tudi sam – kajti otroci nam sledijo po dejanjih.
    Ljubezni otroku ne moreš kupiti, lahko jo samo daš; če pa tega ne znaš ali čutiš, da ne boš zmogel, potem je bolje, da se odrečeš dati življenje nedolžnemu bitju, ki nikoli ni sam kriv, da je zagledal luč svata….

  13. brane pravi:

    imeti ali ne, z razlogi imajo oboji prav.vendar pa večina tistih, ki jih ima, sploh ne ve, zakaj jih ima, kot pravi pepa, podpisem.druzbene norme in vsa tradicija, naredita, da ljudje le sledijo tropski logiki, brez da bi pomislili, kaj si sploh sami zelijo. in je tudi najlazje tako, seveda, iti v hordi. zakaj moram vedno odgovarjati na vprasanje, ne bos imel otrok, kako pa to? kaj če bi jaz vsakega, ki ima/bo imel otrok, vprasal: kako pa to, da ims otroka? in res, kot pravi pepa, odgovori bi bili huudi, pa se nezaslisano bi se jim zdelo tako vprasanje. in ceprav mi arne ni blizu, pa se mi njegov odgovor, na kaj je ponosen, zdi res posrecen. kontra vsem tistim, ki na to klasicno vprasanje zmeraj odgovorijo: ponosen sem na svoje otroke. evo, in zakaj ne bi on mogel reci, da pa je ponosen na to, da nima “svojih” otrok.
    pa še to, imeti otroka je dosti lazje kot ne imeti ga, pravzaprav. čim ga nimaš, se spopadaš z vso tisočletno tradicijo, z naravo, tudi s svojo “drugačnostjo”, in več časa imaš ukvarjati se s sabo-kar pa je težje, kot ne ukvarjati se. ker čim se odločiš za naraščaj, ti je lastna pot do smrti jako jasna – vrtec, šola, študij, stanovanje, služba-zaposlen si lahko z njimi za vso pot…

  14. neznanka pravi:

    Čudovit komentar brane; osebno se v celoti pridružujem tvojemu razmišljanju, dodala bi le to, da se je tudi v primeru starševstva še kako potrebno učiti in se ukvarjati tudi s samim seboj, saj se v današnjem času vse pogosteje srečujemo z odločilnim vprašanjem, od katerega je odvisna prihodnost naših otrok:” Kdo bo vzgajal mojega otroka – današnja vznemirljivo razdiralna kultura, ali jaz?” Kako bo kultura, moč, ki jo žene tehnologija vplivala na mišljenje naših otrok, če jim ne bomo znali pomagati vzpostaviti stika s štirimi darovi, ki jih imajo v sebi – samozavedanje, vest, ustvarjalno domišjijo in svobodno voljo izbire? Tehnološke spremembe stopnjujejo nastanek in razvoj sprememb v vseh mogočih razsežnostih. Poleg globalne komunikacije in takojšnjega dostopa do obsežnih virov dragocenih podatkov daje sodobna tehnologija tudi takojšen, grafičen in pogosto neprečiščen dostop do številnih izjemno vizualnih podob – tudi pornografije, prizorov nasilja in prelivanja krvi. Podpira jo prenasičenost z oglaševanjem in žene nas v materialistično preobremenjenost. Sprožila je revolucionarna pričakovanja, stvarno je pričakovati, da bodo naši otroci postali neobčutljivi za umore, pobijanje in krutost, ki jo ure in ure spremljajo v televizijskih oddajah ali preko računalniških video igric. Res verjamemo trditvam direktorjev televizijskih programov, računalniškim ustvarjalcem videoigric, da ni nikakršnih oprijemljivih znanstvenih dokazov, ki bi kazali na povezavo med nasiljem in nemoralnostjo v družbi, in podobami, ki jih predvajajo preko ekranov – nato pa navajajo trdne znanstvene dokaze o tem, kako 22 sekund dolg oglas vpliva na vedenje gledalcev? Je razumno razmišljati, da mladi ljudje, izpostavljeni vidnemu in čutnemu računalniško televizijskemu pitanju – lahko odraščajo s stvarnim ali celostnim občutkom za načela, ki nam omogočajo dobre, prijetno, tople medsebojne odnose in srečno življenje? Seveda vsa razvitost današnje družbe stopnjuje tudi zmožnost, da sežemo k drugim in se povezujemo z ljudmi, ki jih imamo radi, a nas hkrati odvrača od osebnih in pomenljivejših stikov z njimi. Morda se je res lažje prepustiti temu nemirnemu okolju, ki je izjemno mobilen, (predmeti udobja v njem nam omogočajo, da se zabavamo sami;) kot prevzeti skrb in odgovornost za lastna dejanja, s katerimi posledično vplivamo na samorazvoj otroka, ki ima svoj razum, potrebuje le zdrave smernice v iskanju lastne integritete v svetu, v katerem se je znašel zaradi nas.
    V današnji družbi ni tako preprosto imeti ob sebi čudovito bitje, ki se oblikuje v lastno osebnost s pomočjo strarševske ljubezni, kjer se moramo osredotočati na tisto, kar nas povezuje in ne na tisto, kar nas ločuje. Pri tem pa moramo biti kar dobro proaktivni in ustvarjalni, da se lahko dvignemo nad turbulenco “prijaznega okolja” v katerem smo se znašli skupaj z otrokom. Če kot starši ne bomo znali in zmogli z lastnim razumom nuditi pomoči svojemu otroku pri oblikovanju njegove osebnosti, ga bo oblikovalo okolje.V tem primeru pa bodo čustveno sestradani otroci odrasli v jezne odrasle in v življenju mukoma iskali ljubezen, ugled in “stvari.”
    Zato kapo dol pred Arnejem, ki se kot Človek z veliko začetnico še kako zaveda, kaj pomeni biti otrok v današnjem času – kjerkoli na svetu. Sicer pa oči otrok, ki mu jih je uspelo ujeti v svoj objektiv tako govorijo same zase…

Komentiraj

Pozor: Tvoj komentar bo objavljen, ko ga odobri avtor bloga. Prosim, ne pošiljaj istega komentarja dvakrat.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !