Včeraj je potekala na Ravnah mednarodna tekma v olimpijskem krosu. Že tako težko progo je dodatno oteževalo blato,katerega je bilo iz kroga v krog več. Dodajam nekaj fotografij v dokaz !
Rezultati s tekmovanja pa na strani KK Ravne
Malo drugače, dosti drugače bi lahko rekel. Nekaj prav posebnega, še posebej za tiste udeležence, ki niso iz naših koncev. Zaključek so nam popestrili Koroški flosarji (splavarji) , kateri so nas udeležence Koroškega pokala (KP) popeljali po Dravi.
Pa da zavrtim današnji dan še malo nazaj. V Mislinji se je dopoldan odvijala še zadnja tekma KP v kateri sta slavila , kasneje tudi skupna zmagovalca pokala Iztok in Špela. Marsikaj je bilo pred zadnjo tekmo še odprto, vendar letos svoje priložnosti nista izpustila iz nog že zgoraj omenjena.
Zasuči jo 
Kaj še čakate fantje, gremoooo
Za 14. 00 uro pa je bila napovedana sklepna prireditev za vse udeležence KP. Zbirno mesto splavarski pristan na Gortini (občina Muta). Vabljeni so bili vsi udeleženci in spremljevalci, kateri so se udeležili vsaj ene tekme. Nabralo pa se nas je ravno prav za en splav Mogoče bi se še za kakšnega našlo mesto 
Sam prihod na flos je že nekaj posebnega, za dobrodošlico so nam ponudili domači “šnops” in rženi kruh s soljo, jap prav po domače, vse to pa ob živi glasbi za žive, kot se je pošalil flosar Miha, kateri je skoraj zamudil naš odhod
Najstarejši “še živeči” Flosar Miha, v prostem času tudi župnik
Flosarska frajla, žejni ne boste, brez skrbi !
Miha je tudi poskrbel, da nam ni bilo doilgčas na flosu, flosarske frajle pa so poskrbele, da nismo bili žejni. Fantje so zavihali rokave in gasa po Dravi. Enkratno doživetje in presenečenje s strani KP. Ko smo se že pogovarjali, kako bomo prišli nazaj, pa so fantje prižgali motorje in nazaj proti toku v pristan. Medtem pa so poskrbeli še za krstitje novopečenega flosarja.
Trbonjski most izgleda “od spodaj” takšen
Kalči pred novo življensko preizkušnjo
Župnik, kateri se je pojavil med nami z ministrantom je za krstitje izbral Kalčija, kateri je moral odgovoriti na vprašanje, katero ni bilo lahko :) Tista urca, kolikor so jo nam namenili pa je kar prehitro minila, sedaj smo spet lahko preklopili na bicikl. Preselili smo se na vrt bližnje restavracije, kjer se je pričela podelitev najboljšim iz skupaj sedmih tekem KP. Končala pa se je pod streho restavracije. Tokrat nam dež ni prekrižal računov
Modernizirani “flosar”
Skupno sta bila najuspešnejša - najboljši par Iztok in Špela. Kako je bilo po kategorijah pa si lahko ogledate na strani Koroškega pokala. Na koncu pa Grande Finale - žrebanje dveh koles, katere je prispeval sponzor Trgo avto. In prav zanimivo je bilo spremljati, koliko navideznih lastnikov je menjalo kolo, preden je prišlo v “prave” roke. Pravila so bila namreč takšna, da bicikel dobi le tisti, ki je na žrebanju prisoten. Kakorkoli sta se na koncu najbolj veselila Natalija in Robi.
The Best of the Best Iztok & Špela
Najboljši po kategorijah
Kaj dodati na koncu Koroškega pokala, motorja prireditev Kalči in Emil sta zadevo spravila na zavidljivi nivo. Nekateri so bili pred pričetkom pokala skeptični, vendar se je zadeva prijela. Ali dobro ali odlično, bi lahko povedala sama, sam mislim, da odlično ! Pohvale nad organizacijo tekem prihajajo predvsem iz drugih krajev, kjer kot kaže takšne prireditve bolj cenijo. Kakorkoli že Koroški pokal lahko pričakujemo tudi prihodnje leto in to je najpomembnejše.
Srečna lastnika novih koles Natalija in Robi
Biciklistični pozdrav
Foto utrinek:
Mogoče pa res ! Sicer ne vemo, koliko se bo šef ekipe oziral na to anketo, pa vendarle. Kar tako je niso objavili.
(foto:sacbee.com)
Jani Brajkovič v družbi velikega Lance Armstronga tudi na TDF !
Okrog moštva Astane se je letos dvigalo veliko prahu. Najprej se je ekipi pridružil Lance Armstrong, potem pa je prišlo še do težav s poravnano dolgov nekaterim kolesarjem.
Zdaj kar precej medijev ugiba, kdo izmed Astaninih številnih zvezdnikov bo nastopil na Dirki po Franciji. Šef moštva Johan Bruyneel je še povedal, da imajo zagotovljen nastop Lance Armstrong, Alberto Contador, Andreas Kloden, Haimar Zubeldia, Levi Leipheimer in Jaroslav Popovič. Torej so odprta še tri mesta, za katera, je dejal Bruyneel, se potegujejo Brajkovič, Chris Horner, Benjamin Noval, Dmitrij Muravjev, Sergio Paulinho, Gregory Rast in Tomas Vaitkus. Kdo izmed teh si bo prislužil mesto v zvezdniški ekipi, se še n eve, so pa na spletni strain kazahstanskega moštva objavili zanimivo anketo, v kateri sprašujejo, kdo izmed kandidatov za nastop v Franciji si tega najbolj zasluži. Seveda je med kandidati tudi Brajkovič, kip po nekaj več kot tisočih glasovih zaseda drugo mesto, premočno, z več kot 60 odstotki vodi Chris Horner. Brajkovič je na drugem mestu, prejel pa je 20 odstotkov. Torej, glasujte zanj, čeprav je malo verjetno, da se bo izkušeni Bruyneel o nastopajočih odločal, sodeč po tej anketi.
vir: www.bicikel.com
Ideja se nam je porodila že dve leti nazaj, ko smo osvojili Mangartsko sedlo. Vendar smo po skupnih turcah le govoričili, na koncu pa ni ostalo nič od tega. Tako smo debatirali o tem do cca. 14 dni nazaj, ko je Kregl kot iz topa ustrelil 6 ali 13 junija lahko “zrihtam” kombi. Malo nekaj smo se spet pošalili na ta način, maili pa so začeli potovati dnevno. kakšno bo na ta dan vreme, kako bomo šli, s specialko ali traktorjem, koliko nas bo šlo…
Heilingenblut, vas kjer se je pričel naš vzpon proti Grossglocknerju
Ideja je vse bolj postajala realnost, v četrtek je padla dokončna odločitev, štartamo v soboto ob pol šestih. Šlo nas bo šest, toliko je bilo prostora v kombiju. In tisto najvažnejše - šli bomo s specialkami.
Priznam, malo “fibra” je bilo, predvsem pa me je skrbelo, kako bo šlo na vrh, letos s cestakom nisem kaj dosti prevozil, natančneje na njem sem bil pred vzponom le trikrat. Ampak mora iti, sem si rekel, šli bomo na izlet, brez nepotrebnega tiščanja na pedala, tako lepo za “očke napasit”. Bili smo “mešana” druščina; trije člani KK Ravne (Simon, Mark in Dee) , ter predstavniki “reševalcev” (Metod) , MTB Koroške (Igor Š.) in SG OK - Igor K.
Še gasilska v dolini pred vzponom
Zgodaj zjutraj pa že vsi dobre volje, “našponani” do konca. Iz Raven do Heiligenbluta, vasice pod Grossglocknerjem je bilo cca. 250 km. Vožnja do tja je še kar nekako minila. Kombi smo lepo parkirali v garažno hišo brez vsakega plačila, na avtomatih napis gratis parking. Po vseh pripravah in oblačenju smo se proti vrhu zapodili malo pred deseto. Počasi lepo, vendar že kar od začetka strm klanec, tako, da že mlinčkamo, vendar dokler lahko med vožnjo še debatiramo vse v redu in prav. Tam nekje do šestega kilometra se je procentualno klanec nagibal tam nekje med 9 in 13 %, za tiste, ki vrtijo pedala bo ta podatek bolj zgovoren, za ostale pa lahko rečem, da je kar hudo strmo
Strmina že kar od začetka
Opssss
Ampak ni panike, ko smo se dvignili za slabih 600 metrov pa razgledi o katerih raje nebi. Oblaki so se razpihali, prikazala se je slika, katero je težko opisati z besedami. Preprosto onemiš nad lepotami gora. Prvi stiki s snegom, pa nam dajo vedeti, koliko ga je bilo tukaj in zakaj je cesta tako dolgo zaprta.
Ku-ku
Kasereck - zdaj sledi malo spusta, ravno prav za noge pretegnit
Na višini cca. 1900 metrov (Kasereck) pa prvi pravi počitek. In obvezno fotografiranje do onemoglosti ;-) Tukaj je restavracija, kjer je možno dobiti tako pijačo kot jedačo. Od tukaj je sledil spust v dolžini slabega kilometra, do križišča, kjer se lahko odpravimo na Hector in kasneje na Edelwaissspitze ali pa levo proti Franz Josephs Höhe, slednja je bila tudi naša cesta.
Pogled nazaj nam razkrije, da je cesta vendarle strma
“Darsova” cestninska postaja
Ker smo se na goro odpravili v soboto smo naleteli tudi na strašansko gužvo, avtomobili in predvsem motoristi so ta dan zasedli cesto proti Grossglocknerju. Pri tem je potrebno tudi povedati, da zadeva ni zastonj, motoristi za uporabo ceste plačajo 18 €, če si z avtomobilom moraš k temu dodati še 10 €. Za nas “norce na biciklu” je zaenkrat še zastonj
Gremo dalje …
Brez komentarja
Mlinčki še kar meljejo, ko se pred nami pojavi veličasten pogled na cilj našega tokratnega kolesarjenja, galerija vklesana v steno in na vrhu ploščad, da te kap. Pod to galerijo pa še ledeniško jezero, ki kar vabi da ga fotografiraš. Ko prispeš na vrh je občutek prav poseben. Sam pri sebi si misliš, ma kaj z motorjem, avtom, to zadevo moraš okusiti, videti s kolesom. V tem je čar kolesarjenja, da uživaš ob čudoviti naravi, ko te piči sestopiš iz kolesa, se malo pretegneš, narediš par fotk in gremo dalje.
Samo še malo, cilj je v daljavi že viden
Pred galerijo pa še ta lepota
Igor je večkrat ostal brez besed, le zakaj ??
Na vrhu je sicer pihalo sto na uro, vendar na nas to nekega posebnega vpliva ni imelo. Poskrili smo se v vhod v garaže, kjer smo bili na varnem, se preoblekli in na čajček v samopostrežno restavracijo. Tam pa presenečenje “odakle ste momci” in že smo bili na ti :) škoda je bila le, da ni bilo domače rakije, takrat bi šele bilo veselo
Vožnja proti hladilniku
Na vrhu (2369 m) pa famozna zgradba s parkirno hišo, ogromnim platojem, restavracijo…
Sledil je še nori spust, poln adrenalina. Hitrosti pa so se zavrtele preko 80 km/h, nepozabno. Kaj hitro smo bili v dolini, na toplem. Sedaj je sledil le še obvezen Wienerschnitzel s pomesom in pa pivo za obnovo pokurjenih kalorij in pa debata kako in kaj v prihodnje, seveda bomo šli s kolesom še višje, obnovili pa bomo tudi Mangart.
Skriti pred vetrom
Kaj dodati k vsemu temu. Odlična družba, super vreme, veličastni pogledi po tri-tisočakih in še in še…takšnih in podobnih turc si lahko še želimo. Upam, da v bližnji prihodnosti resnično vsekamo še kaj podobnega. Pa še majhen namig vsem, ki se boste odpravljali na podoben podvig. Doma se le lepo naspite, kajti časa za osvojitev vrha je več kot dovolj. Temperature v hribih pa tudi niso tako velike, da bi vas popolnoma dehidrirale. Pa na kremo za sončenje ne pozabite
Tik pred odhodom se nam je le prikazal vrh (3798 m) visokega Grossglocknerja
Pa še pozdrav iz nasedlega čolna na platoju Franz josephs Höhe
Biciklistični pozdrav
Foto utrinek ;
Šentjanž pri Dravogradu. V zadnjem času znan predvsem po Yagababi je bil tokrat zbirališče kolesarjev, kateri so se odločili, da se to lepo nedeljo preznojijo 580 metrov višje, na Gruberjev vrh. Upam, da se bodo udeleženci vzpona strinjali, da je to eden lepših vzponov v Koroškem pokalu, razgiban, z hudimi krajšimi klanci, lepimi razgledi, krajšim spustom in s ciljem sredi gozda. Vse to, nas je 87 udeležencev tudi doživelo.
” Montaža ” štartnih številk
Pa gremo lepo po vrsti. Štart ob deseti uri se je malo pomaknil čez, ampak nič hudega, verjetno zaradi tega, da nas je tisti od zgoraj pred štartom še malo “požegnal” . Nekaj kapljic je padlo, vendar je za štart bilo vse v najlepšem redu. Štart je bil tokrat od mesta zbiranja prijav oddaljen kar dobra dva kilometra. Ravno prav za segrevanje pred tekmo.
Do štarta ravno prav cesta za segrevanje
3, 2, 1 in gremo se je slišalo iz ust štarterja, pedala so se zavrtela, menjalniki so pokali, baterija v fotoaparatu pa je pričela opravljati svoje delo in to tako, da je malo pred ciljem izdihnila. Tudi to se zgodi Vzpon od pričetka ni pokazal vseh svojih pasti.
Kaj nervoze pred štartom ? Ah kje
Cesta se je lepo enakomerno vzpenjala, tukaj razgledov še ni bilo kaj prida, smo se pa zato peljali mimo cerkve Sv.Neže, katera je ena redkih, če že ne edina, ki leži v luknji, skrita pred svetom. Tukaj smo po dolgem času spet zapeljali po ravnini, vendar le za kratek čas, kdor še ni videl megleno od napora, se je lahko prvič razgledal po čudoviti naravi.
Cerkev Sv. Neže ni na hribu, ampak v luknji
Kaj hitro je prišel spet klanec, kateri pa ni bil tako strm, niti dolg, kaj hitro smo prigonili na naslednjo ravnino. Tukaj si lahko resnično spočil oči na krasnih razgledih. Zdaj se je ravnina počasi prevesila v spust, kateri se je z naglim zavojem spremenil v mukotrpen klanec prve stopnje
Visoko nad hišami
Zdaj je bilo za nami že 3/4 poti. Samo še en hud klanec, kjer si bil hitreje peš ob kolesu, kot pa na kolesu in že smo bili v gozdu med koreninami. Prava gozdna steza nas je vodila do samega cilja na Gruberjevem vrhu.
Peš je šlo tokrat hitreje
Odlična gozdna cesta
S progo sta najhitreje opravila pri ženskah Natalija Anderluh in pri moških Rok Kolar. Organizatorja vzpona, SK Iverka in KS Šentjanž sta poskrbela na vrhu za žitne tablice, vodo in sadje. Odlično. Sledil je še spust v dolino, nekateri po cesti, drugi smo se odločili še za malo adrenalinske vožnje po gozdu.
Na cilju
Pred Kulturnim domom v Šentjanžu pa topla malica , podelitev unikatnih pokalov in , prvič letos žrebanje praktičnih nagrad. Glavna nagrada je bila tokrat mamljiva, sezonska karta za smučišče Bukovnik. Za dobro voljo pa je tokrat poskrbel animator Primož Mori - Mimi, ob katerem nam je čas pri podelitvi kar prehitro minil.
Zaključek pred Kulturnim domom
Za konec lahko dodam, da me je ta vzpon popolnoma navdušil, še ga bom šel odpeljat saj se mi zdi eden boljših, če že ne najboljši v Koroškem pokalu. Slike iz vzpona si lahko ogledate tudi na strani KK Ravne.
Biciklistični pozdrav
Foto utrinek:
Mimi v elementu
Unikatni pokali
OK SG - hitri servis
Rezultati pod božjo kontrolo
Fotofiniš Kregl vs. deejay (foto:mtbkoroska.net)
Se vidimo …
Bila je lepa nedelja in bila je druga tekma Koroškega pokala v vzponih. Tokrat na lovsko kočo Strojna. Podali smo se nekaj pod tisočaka nadmorske višine. Veliko ?
Gužva na štartu
Kakor za koga, najvažnejše je, da so prav vsi prijavljeni prispeli do cilja. In teh ni bilo malo, na LK Strojna se nas je podalo natanko 105. Ali natančneje, proti Strojni se je vrtelo natanko 210 koles
Kot zanimivost velja omeniti, da je to edini vzpon v Koroškem pokalu, kateri se ne prične na ravnini. Torej v rahlem klančku - na polno.
Z eno besedo čisti užitek
Štartali smo ob enajsti uri, ko vročina še ni dosegla maximuma :) in hvalabogu, da je bilo tako ! Kot vedno se takoj po štartu naredi kača, kolesar za kolesarjem, kolo za kolesom, katero pa se prične kaj kmalu trgati. Bolje pripravljeni naprej ostali khmm, khmm…
Po klancu navzgor
Po asfaltu je še šlo, ko pa smo okusili makedam pa presenečenje, včeraj so morali (pardon sta morala) delavca, katera upravljata z gredarjem in valjarjem imeti delovno soboto, na našo žalost, zato je bila cesta v slabem stanju, tolažimo se lahko le s tem, da je bila takšna za vse, pa vendar je padel nov rekord proge, katerega je postavil Iztok Dogša, čas pa 27.57 Za marsikoga nezanimiv podatek, če pa greste progo sami odpeljati vam nekaj ne bo “štimalo” . Kako hudiča mu je to uspelo zvoziti s takšnim časom. Čestitke Iztok !
Upss, kaj pa traktor dela na progi
Pogled na Koroško z belance
Po vročini se je navrhu tokrat tradicionalno spet prilegel domači mošt, za katerega je poskrbel Palček. Palček, odličen je bil tudi tisti z 0,3 % . Na razpolago smo imeli tudi sadje, jabolka, banane. Z malce zamude je sledila bicikl-malica, testenine s polivko. Dobil jo je vsak, pa še ostalo je.
Palčkovega mošta tokrat ni zmanjkalo
Evo dokaz
Kasneje je sledila še podelitev medalj najboljšim. Praktičnih nagrad, katerih smo bili tako vajeni ni bilo, razlog je znan. Vendar se nad tem nihče ne pritožuje, saj hodimo na kolesarjenje zaradi sebe, družbe pa še česa. Rezultati prireditve pa TUKAJ (stran KP)
Debatni krožek sinje modrih
Kaj še povedati, fajn je bilo kot vedno. Tokrat nam je bilo naklonjeno tudi vreme, za nekatere prevroče, za druge ravno prav…če kaj drugega ne, nas je vsaj sonce malce ožgalo
Naslednji vzpon bo v Šentjanžu čez 14 dni. Mogoče se vidimo tudi tam.
Biciklistični pozdrav
Še nekaj najboljših :
Začnimo pri najmlajših
Vid, Andraž , Lovro
Moški 16 - 25 Simon, Tine, Dejan
Moški 26 - 35 Primož, Iztok, Tilen (Iztok z novim rekordom proge)
Moški 46 - 55 Dušan, Rok, Toni
Pri tem moram omeniti vrhunsko uvrstitev Roka Kolarja na znamenitem maratonu Garda, ki se je odvijal pred tednom dni. Saj je v najdaljši preizkušnji v svoji kategoriji grandmasters ugnal vso konkurenco in zasedel prvo mesto. Čestitke !
Risi - moški nad 55 let Jože, Obrad, Edi
Ženske 16 -30 Maja, Natalija, Janja
Ženske 31 - 40 Klavdija, Špela, Herna
Foto utrinek :
Še več slik na strani KK RAVNE
Pa smo ga dočakali, eni bolj pripravljeni drugi manj. Kar se tiče recesije pri kolesarjenju, se tega ni za bati. Saj se je na prvi tekmi Koroškega pokala nabralo kar 111 tekmovalcev. Kateri so se za začetek spopadli z nekaj več kot desetimi kilometri, premagati pa je bilo potrebno še okoli 35o metrov višinske razlike. Vreme je vzdržalo do konca samega tekmovanja. Na podelitvi pa se je zadeva prestavila v halo v Trbonjah, katera je bila skorajda premajhna za vse kolesa-željne kolege.
Tokrat smo na cilj pripeljali glede na lansko leto čisti kot še nikoli saj je bila cesta neblatna in dobro utrjena. Temu primerni pa so bili tudi časi.
Prvi, ki je na cilj pripeljal je bil stari znanec Dejan Vračič, kateri je za premagano progo potreboval slabih 23 minut. Pri ženskah je slavila Špela Škrajnar ,katera je za Dejanom prisopihala dobre 4 minute kasneje.
Meni je šlo letos zgolj zato, da sem zraven. Kajti čas me je popolnoma povozil. Vendar je bilo fajn. Med traso so nama s sotrpinom prijazni mladeniči, kateri so stali na križišču ponudili mošt, katerega bi bilo greh zavrniti :) Samo kozarček in že sva šibala naprej. Po osvojenem cilju pa je sledilo še eno povabilo na mošt.
Domačin, kateri je sam tekmoval, nam ga je obljubil in obljubo tudi izpolnil. Spust do njegove hiše, pa poln adrenalina. Poleg mošta pa še domača potica in “frišne miške”. Neprecenljivo !
Hvala za pogostitev !
Skoraj bi zaradi tega zamudili na testenine, katere so bile pripravljene za vsakega udeleženca prireditve. Tukaj je bilo vroče, do zadnjega kotička napolnjena manjša dvorana je bila skoraj premajhna za vse, ki so želeli pomalicati in počakati na razglasitev rezultatov.. Ampak je šlo ! Pa saj vedno gre.
Naslednja prireditev bo v najlepšem mesecu leta, mesecu maju. Vzpon na Strojno je bil vsako leto dobro obiskan, upamo lahko, da bo tudi letos tako !
Torej se vidimo, v mesecu maju na Ravnah !
Biciklistični pozdrav
TracksBox - ime sicer ne pove dosti kaj ! Pa vendar, če ste kolesar, tudi čisti rekreativec je njegova uporaba še kako dobrodošla.
Zakaj gre ?
TracksBox je delo slovenskih fantov, navdušencev nad kolesarstvom . Je nekakšen on-line kolesarski dnevnik, kamor lahko vpisujete podatke vaših treningov, tekmovanj ali pa čisto navadnih tur. Podatkov, kolikor jih lahko vpišete je malo morje. Vpišete pa lahko lahko le tiste, kateri so za vas pomembni.
Obvezni so le trije, to pa so ime poti (treninga), čas in pa dolžina prevožene turce. Tako lahko tudi primerjate vaše kolesarjenje. Lahko tekmujete sami s seboj Vse to pa se šteje tudi v skupno evidenco, kjer lahko vidite, koliko več ali pa manj so trpeli drugi od vas.
Pod rubriko skupno pa se izpišejo tudi grafi, da zadeva izgleda še bolj zanimiva. Po začetni uporabi TracksBoxa boste na vaše zvezke in zapiske kar pozabili, verjemite.Pred kratkim pa so uredili še prenos datotek za Polar.
Naj za konec še dodam, da je uporaba TracksBoxa brezplačna, le prijaviti se je potrebno in že lahko urejate svoje poti. Pa veselo na delo
Biciklistični pozdrav
Korošica Tina Maze je še enkrat dokazala iz kakšnega testa je. Tudi tokrat je zaprla zlobne jezike tistim, ki so ji oporekali pot na “svoje” . Njena pot po Söldnu je bila naravnost fantastična.
foto: Reuters
Tako je v skupnem veleslalomskem seštevku zasedla odlično tretje mesto in v skupnem šesto.
Bravo Tina , bravo Koroška trma
Kolesarjenje je že od nekdaj pomenilo zdravega duha v zdravem telesu. Tudi pri nas na Koroškem.
Ker smo obdani s hribi se je pravi razvoj kolesarstva pričel šele s pojavo gorskega kolesa. Saj veste,tistega s širokimi gumami, pa obvezno amortizerjem na prednjem kolesu, če že ne funkcionalnem pa vsaj z šminkerskem.
Prva poplava gorskih koles se je pričela s trgovino Šprikla, katero je Tonč odprl na Prevaljah. Če si hotel boljši bicikel,ob tem pa dobiti še par dobrih napotkov si moral obvezno v trgovino Šprikla, kjer pa si spoznal podobno misleče ljudi. Od takrat je pojem kolesarstva šel še samo navzgor.
Pri materi vseh lip - Najevski lipi
Med pionirje kolesarstva na Koroškem vsekakor lahko štejemo Krejan Tonija in Kolar Roka. Slednji še sedaj tik pred “penzijo” pometa z mladino”by the way”.
Vsako leto si videl in srečeval na poteh med Uršljo in Strojno več ljudi, kateri so imeli enak cilj. Spojiti se z naravo. Nadihati se svežega zraka in ob tem še uživati ob razgledih po čudoviti pokrajini. Ja takrat se šele zaveš na kako lepem koncu Slovenije živiš.
Z leti so se pri nas na Koroškem pričele prve prireditve. Prva med njimi je bila na Prevaljah. Po poteh Blaža Mavrela. Katera se je ob prezgodnji smrti A.Krejana preimenovala v Krejanov memorial. Kateri pa sedaj samo pridobiva na teži. Kolesarji si skoraj ne moremo predstavljati da Krejanovega memoriala ne bi bilo. Štirikrat zapored,odkar se na Koroškem izbira tudi kolesarska osebnost in prireditev je bil izbran za naj prireditev.
Pozimi nekje v Strojni
Pred petimi leti so kolesarski navdušenci na Koroškem organizirali Koroški pokal v vzponih. Tudi ta pokal se je dobro prijel. Nanj pa prihajajo biciklisti iz cele Slovenije.
Dve leti nazaj smo prvič na njem srečali tudi severne sosede, kateri so bili navdušeni nad organizacijo in potekom pokala.
Zdaj že skoraj ni kraja na Koroškem,kjer ne bi imeli kakšne kolesarske prireditve. Ljudje se jih množično udeležujejo.
K razvoju kolesarstva pa je prav gotovo v neki meri prispeval tudi Makan Emil ml.,kateri je na svet spravil portal mtbkoroska.net, kjer lahko izveste vse o tekmovanjih, skupnih turah, prireditvah… na njihovi strani lahko povprašate o nasvetih, kaj prodate, kupite. Skratka vse na enem mestu.
V zadnjem času velja omeniti tudi razcvet cestnega kolesarstva, katerega pa na našem delu Koroške ne koristimo kaj dosti. Uničene ceste, trda prehitevanja avtomobilov, hupanja do nezavesti…..
Nad idilično vasico Šentanel
Zato pa je popolnoma drugačen pogled na to preko meje. Kjer so vozniki dosti bolj obzirni, ceste so lepše, kolesarske poti odlično urejene in označene. Narava pa prav tako lepa kot na naši strani, pa saj smo še vedno na Koroškem.
Na avstrijskem Koroškem pozno jeseni
Če bi si želeli stopiti v kakšen klub, kjer imajo skupna kolesarjenja, izlete… sta vam na voljo dva kluba to sta MTB KOROŠKA in KK Ravne. Pri obeh vas tudi oblečejo v njihove klubske barve. Ceneje pa se da dobiti tudi kolesarsko prehrano, vključene pa imajo še razne popuste v trgovinah itd.
Sedaj lahko bicikel in vse napotke kako z njim ravnati, dobite v trgovini Enduro , kjer vas bo nekdanji državni prvak v spustu Janez Jamnik prijazno postregel.
Če ne bo sam utegnil, pa bo na pomoč priskočil Fonza .
Po vremenu sodeč se zima pri nas že poslavlja. Tako,da ni daleč dan,ko bomo spet zajezdili svoje konjičke. Pa ste jih že pripravili na sezono?
Časa ni več veliko.
Pa veliko kolesarskih užitkov vam želim
Biciklistični pozdrav
