Gremo na bicikel

Visoko pod Peco, na planoti Mitnek se dogaja, letos že dvajsetič po vrsti, Gradovi Kralja Matjaža. Gradovi, ki pa ne pomenijo to v dobesednem pomenu, kajti videti je kup drugih skulptur, ki nas spominjajo na pretekle in aktualne dogodke in tudi tukaj  brez politike ni šlo.

Prihod v deželo Kralja  Matjaža

Mene prostor, kjer se je letos pomerilo 100 + ena ekipa črnograditeljev bolj spominja na Maraton Črna luknja, kjer smo ga prečili, kar dvakrat, prvič ” spočiti” in drugič izmučeni do …. amena

Pa vendar je mravljišče pod Peco kar se da pestro. Dogajanje pa so si ekipe popestrile vsaka po svoje, z obveznim zakuhanim vinom, moštom, pekle so se klobase, kuhal se je golaž, skratka vsega je bilo.

Concordia pod Peco

In kaj vse se je dalo videti od nastalih skulpur iz snega, potapljajočo Concordio  s pobeglim kapitanom, pa kralja Matjaža v par izvedbah, gradove, stolp v Pisi, nasedlega morskega psa, ogromnega pajka, giljotino, Tino Maze, ki ji je bilo še vedno figo mar, kaj si drugi mislijo o njenem spodnjem perilu    …

Tina Maze , not your bussines

Še vedno je čas, da si umetnije iz snega ogledate tudi v živo, vse dokler bodo vremenske razmere dopuščale se lahko oglasite v okrepčevalnici Pri Matjažu, odkoder je čudovit razgled na “gradove” . Če vas pa ne bo preveč zeblo, pa se jih lahko tudi dotaknete in se slikate ob njih za nepozabno fotografijo 20. Gradov Kralja Matjaža.

Galerija fotografij ;  20. Gradovi Kralja Matjaža

Vzpon na našo ” sveto” goro konec sezone, se bo kot kaže prijel. Ko sem še teden dni nazaj bil na Uršlji gori je izgledala kot sredi zime. Ta vikend pa, brez prave sledi o snegu. Snežaki so se stopili, lopate za kidanje so bile pospravljene, pred kočo pa… , ja tudi v kratkih hlačah je bilo videti pohodnike. V dolini pa slika popolnoma drugačna. Snega sicer ni bilo, je bilo pa vse skupaj zavito v meglo. Temperatura pa okoli sedem stopinj celzija.

Pred tednom dni pred kočo

In dva dni nazaj, ko je bila predaja štafete

Kljub temu sem se spravil in si rekel, če ne bo nikogar bom pač sam. Zmotil sem se, že na mostu dva enako misleča, na Šrotneku še eden in tako se nas je nabralo šest tistih, ki so se želeli spopasti s klancem od zloglasne rampe pa do vrha 1696 visoke Uršlje gore.

Šli smo lepo počasi, za dušo bi se reklo in postajalo je vroče. Vrhnja oblačila v “rukzoke” in gremo dalje. Malo pod Naravskim ledinam pa temperaturni šok, temperatura, ki se je vseskozi dvigovala je na tistem mestu, posebej “zapacanem” z gosto meglo padla na pičle 4°C.

Proti Naravskim Ledinam

No, na srečo ne za dosti časa, siceršnjo pavzo na Ledinah smo tako prešpricali, v hladu sedeti in se podhladiti… ne bo šlo.

Zgornje Ledine pa sonce in prvi lepi pogledi po okoliških hribih. Tokrat je bila nizka oblačnost še nižje kot sicer. Sonce pa v hipu pogreje tudi tiste, ki so še nedolgo nazaj stokali…. kako zebe

Lej tam sem se pa jaz rodil

Nad Šišernikovimi travniki prva daljša pavza, kar sedel bi in se razvajal na soncu, ko pa vemo, da bo do vrha še potrebno “delati” , zajahamo koze in gasa naprej. Do rampe še gremo nekako skupaj, potem pa, vsak zase. Do vrha in kdor je prvi na vrhu naj pripravi dobrodošlico za ostale.

Zadnjih 50 metrov

še sreča, da je Tanci to slišal. Občutek ko prideš na vrh z biciklom pa…. , ja kdor tega še ni okusil je govoriti in pisati brezpredmetno. Ko zasedeš klopco ob tako lepem vremenu in se razgledaš po okolici … neprecenljivo in ko ti kolega ponudi nagrado za osvojeni vrh

Natakarji na Uršlji so bili natančni in hitri

Sledile so debate o marsičem, ta lačni so jedli, ta žejni smo pili. Mize pred kočo na Uršlji gori so se počasi praznile, kar je bil znak, da bomo tudi mi morali počasi zapustiti našo goro. Spust je spet poglavje zase. Količine adrenalina, ki se sprostijo  pri tem pa … enormne   In kaj hitro smo spet v našem vsakdanjiku, sosedov pes tuli na ves glas, otroci bi želeli to in ono, haloooo , smo danes sploh bili kje

Gasilska pred spustom v dolino

Ampak a še koga to sploh gane, mi smo naredili svoje, v sebi smo potešeni in že komaj čakamo na novo “rundo” , ta se bo zgodila v snegu, sredi decembra…zimska pravljica bo to, vabljen tudi TI.

Biciklistični pozdrav

Foto utrinek;

Ala gremo …

Ko se narava poigra s svetlobo

Nad Šišernikovimi travniki

Bicikl razglednica z Uršlje

3x radler + 1 x ričet   pa še ni bilo dovolj

Že nekaj časa sem se želel odpeljati po  najdaljši kolesarski stezi v naši bližini. Današnji dan je bil kot nalašč za prijetno turo od Otiškega vrha, preko Slovenj Gradca do Mislinje, do koder seže kolesarska steza.

Pričetek kolesarske steze v Otiškem vrhu

Za štart sem se odločil v Otiškem vrhu, če bi stezo želel odpeljati par mesecev prej, bi moral štartati v Šentjanžu, vendar je v teh mesecih lovka kolesarske steze postala še nekoliko daljša. Seveda nam v prid – kolesarjem

Ob magistalki do Šentjanža

Če se boste odločili odpeljati po stezi, vam za izhodišče priporočam Otiški vrh, bolj natančno parkirišče pri gostilni Begant. Do kolesarske steze imate tako dobrih 150 m in se s cesto srečate le takrat, ko to prečkate, sicer pa vse do Mislinje po kolesarski stezi.

Do Šentjanža se boste peljali tik ob magistralki, tam pa na tračnice, ki jih ni več. Se pravi po trasi nekdanje železnice do Slovenj Gradca. Nedaleč od Bukovske vasi pa prva in edina črna pika na tej trasi. Počivališče oz. postojanka imenovana po bližnjem zaselku Jedrt je prazna.

Postojanka Jedrt, za podreti

Postavljena sta avtomata za tople napitke in hladne pijače. Vendar zanemarjena, mislim ,da sta bila nazadnje napolnjena prav ob otvoritvi kolesarske poti. Slabi obeti si mislim in se  od glavne ceste  umaknemo  v hlad reke Mislinje. V tem času ne ravno posrečeno v poletnem času pa zlata vredno.

Po trasi nekdanje železnice do Slovenj Gradca

Od izhodišča ture in do Mislinje je vseskozi prisotno vzpenjanje. Ni to očem vidno, občuti pa se, ko pričnemo z menjanjem na manjši verižnik, ampak ni panike. Tukaj se ne vozi na čas, pa tudi dosti previden je treba biti, saj je vseskozi dosti sprehajalcev, kolesarjev, gobarjev   …

Počivališče pred vhodom v Mesto miru

Ko prispemo do Slovenj Gradca pa pozor, kakšnih 50 metrov preden se bomo zapeljali prek mostu, zdaj kolesarskega,  je počivališče in ob njem tabla, kako se najhitreje ” losat” Slovenj Gradca, oz. po domače, kako ga obvoziti po kolesarski stezi. Sam sem bil sprva v dvomih, če se bom znašel , ampak ni panike, vsaj zaenkrat še ne. Talne označbe so vidne in te zapeljejo kamor želiš.

ZEMLJEVID PREČENJA SLOVENJ GRADCA

Preko, več kot sto let starega mostu

Mimo avtobusne postaje po kolesarski stezi

Tokrat gremo kot že rečeno čez most,  prečkamo križišče in se spustimo ob nekdanjem Preventovem parkirišču do naslednjega križišča. Zelena luč, al pa rdeča, če v bližini ni policajev in že se peljemo tik ob avtobusni postaji.

Po Kopališki ulici mimo letnega bazena

Ob Merkatorju, Lidlu in Merkurju do zadnjega semaforja

Sledimo talnim označbam, kjer prispemo na Kopališko ulico, se zapeljemo čez manjši mostiček in ob letnem bazenu po peš/kolesarski stezi mimo Merkatorja, trgovine Lidl pod bencinsko črpalko mimo Merkurja do zadnjega semaforiziranega križišča. Ko se otresemo še tega, smo na konju, oziroma na kolesarski stezi, katero ne bomo zapustili vse do Mislinje.

Še zadnji semafor pred Mislinjo

Po Savinjski, pardon Mislinjski dolini

Ko se peljemo proti Šmartnem na trenutke lahko pomislimo, da smo nekje v Savinjski dolini, sledi hmelja so namreč levo in desno. O samem prihodu v Šmartno pa lično počivališče s pitnikom in majhno hišico, katera je odprta v poletnem času. Ob njej pa avtomat za pijače, kateri deluje.

Postajališče v Šmartnem

Ne pustimo se motiti in gremo naprej proti Tomaški  in Turiški vasi. Ne vem zakaj , ampak s tema vasema sem imel vedno probleme Katera je prava.

Največji in najdražji projekt na trasi kolesarske steze

Med Turiško vasjo  in Mislinjsko Dobravo pa podvoz pod glavno cesto Slovenj Gradec – Velenje. Dolgo je bil ta prehod trn v peti za kolesarje, prometnica, ki je zelo obremenjena je potrebovala varen prehod in zgodilo se je , mesec dni nazaj je bila otvoritev prehoda – podvoza. Vse pohvale investitorjem projekta. Zdaj do Mislinje ni več daleč.

Šen

Vse za kolesarje, kolesarski most pred Mislinjo

Ob kolesarski stezi naletimo še na manjši ribnik z vodometi, nedaleč stran je še en večji kolesarski most in cilj je pred nami.

Mislinja in picerija Vagon v slučaju, da ste pokurili vse preveč kalorij in da jih v dosti hitrem času nadoknadite Tukaj pa se kolesarska steza tudi konča. Govorilo se je sicer, da naj bi kolesarsko pot do Velenja speljali še naprej po nekdanji železniški progi , verjamem, da je to izvedljivo in da bi bil ta del trase eden lepših v Sloveniji s predori in v čudovito okolico ” hude luknje” .

Če bi vzeli enosmerno … tako pa 

Nazaj bi lahko šli tudi z avtobusom ampak, keer smo vzeli povratno vozovnico, se bo potrebno spustiti proti izhodišču nazaj. Kilometrov, bo zato nekoliko več, v eno stran se jih je nabralo nekaj malega čez 22 , dvignili pa smo se za 235 višinskih metrov, za to pa smo potrebovali dobro uro. Pravi družinski izlet vam bo nesel eno popoldne ali pa dopoldne, kakor želite.

Vendar v poletnem času, saj so zdaj temperature neprimerne za družinska potepanja, še posebej  v prisojnem delu trase. Vam pa zagotavljam, da boste na poti uživali, počivališč je dovolj, sama trasa pa je primerna skoraj za vsakogar, pogoj je le, da ste lastnik bicikla

Upam, da bom lahko v kratkem opisal nadaljevanje poti proti Velenju, komaj čakam

Biciklistični pozdrav

Prva sobota v mesecu septembru je že nekaj let rezervirana za naj množično kolesarsko prireditev na Koroškem. Krejanov memorial je bil na sporedu že enajstič, tokrat lahko spet pišemo o rekordni udeležbi. V napovedniku prireditve je bilo omenjeno, da tristoti prijavljeni prejme smuči, hmm kakšno naključje, ko pa je organizator ravno ASK Fužinar   V glavnem, po pravici povedano smo ob tem samo zmajevali z glavo, ampak bilo nas je 300 in  še sedem povrhu.

Krejanov memorial se prične v najbližnjem kafiču , tudi konča se tam ..

Prevalje je na ta dan spet dihalo s kolesarji. Vreme pa, kot bi ga naročili, ravno pravšnje za kolesarjenje.

Beri naprej »

Maraton s tradicijo, bi lahko dejali za kolesarski maraton, ki se odvijal minulo nedeljo v Radencih.  Tokrat smo kolesarji dodali piko na i 31. maratonu po vrsti. Bo kr držalo, da so tukaj doma skromni, vendar veseli in gostoljubni ljudje. Takšen pa je bil tudi maraton.

Samo za kolesarje

V boksih, neučakani ??

Beri naprej »

Hmm , malo smešno se sliši, ampak drugega primernega imena se preprosto nisem spomnil

Koroški Triglav zato , ker v enem zamahu premagaš tri vrhove v naši okolici. Gledano iz smeri J – S ,  tj. ; Šišernikovi travniki pod Uršljo goro, Sv.Nežo in na koncu Strojno.  Kako to izgleda pa v krajšem opisu.

Beri naprej »

Dolgo so me že kolegi preganjali, da je treba te kremne rezine okusiti, saj so tako veeelike in slastne, da bi bil greh to izpustiti. Pa smo se zmenili, na hitro. Včeraj sem poklical kolega , a greva ? Jasno da , ura je bila določena , zvečer pa še sms da nas bo kar pet. Super sem si dejal.

Smo se hoteli slikat v vodi pa je bila premrzla

Vreme je bilo pravšnje, za začetek sonce, v Železni Kapli nas je za deset minut namočilo, potem pa spet brez kapljic naprej.  Štartali smo na tradicionalni izhodiščni točki za ture po Avstriji, Holmecu. Smer pa Šmihel, Žitara vas, Železna Kapla, Jezersko, Planšarsko jezero.

Beri naprej »

Kar na začetku bom napisal, da si ŠD Libeliče, katero je organiziralo zadnjo, finalno tekmo Koroškega pokala v vzponih takšnega vremena in posledično slabšega obiska prireditve ni zaslužila. Prvič smo si lahko enotni, da si za organizacijo zaslužijo čisto desetko. Prav na vseh križiščih redarji – gasilci. Popolna zapora ceste ves čas prireditve, ja, ŠD Libeliče in njihovi pristaši so se odrezali odlično in sploh si ne predstavljam, da naslednje leto zaključek pokala ne bi bil v Libeličah, majhni a prijetni vasici tik ob avstrijski meji.

Gasilci v Libeličah te dni praznujejo 120 let

Beri naprej »

Drugi MTB maraton po vrsti, edinstveni v Sloveniji in v svetu, katerega del trase je speljan po zapuščenih rovih rudnika. In pri katerem je obvezni del opreme tudi svetilka. Močnejša je, bolje je

Ta sobota je bila, vsaj kar se vremena tiče idealna za kolesarjenje. In črjanski hribi so kar vabili, da se povzpnemo nanje.. Tod okrog, jih resnično ne manjka. Črna na Koroškem je tokrat dihala s kolesarji, ne toliko, kot pozimi z Tino, pa vendar.

Pred štartom maratona

Štart je bil tokrat pred hotelom Krnes in ker je štel maraton, tudi za državno prvenstvo je bila pred štartom manjša procedura, katere pač obični “smrtniki” nismo vajeni. Ob 9.00 so se prvi pognali na traso dolgoprogaši, deset minut za njim pa ostali. Letos je bila dodana tudi srednja trasa, ki je merila 60 km. in kar dosti se je odločilo prevoziti prav to imenovano Lipo.

Čisti dresi, čista kolesa

Sam sem se tik pred zdajci odločil za Klasika, ki je meril nekaj manj, kot 40 km in okoli 1100 vm. Bo kar dovolj zame

Prvi del vodi po asfaltni cesti do Halene, kjer prvič občutimo makedam in kaj hitro gozdno podrast. Dvigamo se tako po makedamu, kot gozdnih ozkih poteh. Za razliko od lani, pa se nam letod ponujajo lepi razgledi po okoliških hribih.

Klanec proti Haleni

V resnici še bolj strm, kot kaže fotografija

Prvi vrh, ki ga moramo osvojiti so Štenge, ja res smo se po njih vzpenjali, kot po stopnicah….navzdol pa aleluja, lepe single, del katerih pa mi letos ni bil najbolj naklonjen. Pri prehitevanju počasnejšega je namreč prišlo skoraj do bližnjega srečanja, pa sem raje zavil v luknju, ki pa bi zame kaj hitro lahko bila tudi črna   Ampak nič hudega, nekaj odrgnin po nosu in kolenih je bilo vse, kar sem od tega odnesel.

Se bomo peljali ali tiščali

še spust mimo nekdanjega Edelvajsa in že smo stali pred vhodom v rov, prižgi luči, so bili še zadnji napotki mladeniča, ki nas je zapisal in adrenalinska vožnja se je lahko pričela, za razliko od lani od začetka nič vode….temperatura pa enaka kot lani okoli 8°C ….

Črna luknja…v živo

In spet bi lahko prišlo do padca, pred seboj vidim nekoga s petrolejko, vsaj tako je izgledalo…bleda rumena svetloba. Katero pa sem pustil, da se je oddaljila in gasa. V ovinku, ja tudi ovinki so v rovih pa skorajšnji tresk. Sprašujem se, kako so lahko nekateri tako neodgovorni, da ne poskrbijo za svojo varnost, kaj šele za varnost drugih. Verjetn ose sploh ne zavedajo, da v luknjo ne gredo sami, če bi šli, so zaradi mene lahko tudi brez luči, tako pa …ostajam brez besed.

Po prihodu in rova pa okrepčevalnica Pri Perkmandeljcu   ta žejni smo se odžejali, ta lačni najedli in gremo dalje….še en hribček nas čaka, tako imenovano Pikovo, koča in cerkev na Pikovem nam da znak, da smo večji del hribčkov že obvozili.

Podpeca

Spustili smo se v Podpeco, kje se lahko samo nagledaš lepot tega konca naše Slovenije, idilična vasica, ki ti jemlje dih. Sledil je spust do Črne, kilometer ali dva po asfaltu in .kot zakleto, dobim tudi tukaj žensko družbo…na kolesu seveda, katera je kasneje bila tudi zmagovalka v svoji kategoriji. Čestitke Maya.

In potem…opsss čez most in proti trim stezi …katera je urejena v nulo. Mislim kapo dol pred občino Črna…skozi gozd prispemo na smučišče, kjer je svoje prve zavoje učila tudi Tina Maze. Odpre se nam pogled na Črno, še nekaj ovinkov skozi ozke ulice in že drvimo po črjanski aveniji  do hotela, kjer je bil tudi cilj maratona….

Črna, pogled s smučišča

Dobro šolsko uro je v cilj pridrvev tudi Robi Kordež, kateri je bil tudi absolutni zmagovalec Črne luknje 2011 …bravo Robi. Na štartu pa smo lahko letos videli tudi aktualno prvakinjo Tanjo Žakelj. Pravijo, da je v majhnih flaškah strup. Bo že držalo, pri Tanji prav gotovo.

Absolutno najboljši

In še zaključna beseda, maraton takšne vrste je prav gotovo izziv za vsakega gorskega kolesarja. Upamo lahko, da se bo prijel in da bomo lahko 2020 leta stali na štartu že desetega po vrsti

Razglasitev izzidov je bila napovedana za 17.00 uro in bila izpeljana tako, kot se za takšno prireditev spodobi. Bilo je še nekaj padcewv, najslabše jo je prav gotovo odnesel Blaž, katerega smo lahko na cilju videli s povito nogo in berglami…sezona zanj je za letos vprašljiva, do Krejana se pa le poštimaj, želim ti čimprejšnje okrevanje.   Sicer pa …se vidimo , prihodnje leto na Črni luknji 2012

Biciklistični pozdrav

OBŠIRNA FOTOGALERIJA

Včeraj dan za nikamor, dež, slabih 10 °C ….odpovedana tudi tekma Koroškega pokala, prvič sploh !!

Današnja nedelja pa kot nalašč za kolo. In prav danes je v okviru Tedna športa na Ravnah bilo organizirano s strani KK Ravne, že osmo po vrsti. Ravensko kolesarjenje. S kolesi večji del po občini Ravne, spoznavat za marsikoga ta čudoviti del Koroške. In kar čudim se, da ni prišlo še več ljubiteljev poganjanja pedal…..se tolažimo, prihodnje leto nas bo vsaj 50

Zbirno mesto pred Gimnazijo Ravne

Beri naprej »