Vzpon na Strojno je bil tretji po vrsti v nizu Koroškega pokala 2012. In ker gre za prireditev pred domačim pragom, je udeležba seveda obvezna. Četudi je potrebno za to žrtvovati dopust, se spravit na bicikl v ne prav zdravem stanju ali pa prestaviti letovanje za dan ali dva

Zbirališče in prijavnina na stari, znani  lokaciji

Ja, tudi takšni smo bili. Pri meni se je še posebej poznalo stanje viroze, kot bi me nekdo zares hotel prikrajšati za ta užitek, pa še večer pred vzponom, ko sem naredil nenačrtovan poseg na prstu. Ampak se ne dam, sem tolažil samega sebe, šel bom, pa naj se zgodi karkoli že. In začuda ni bilo ničesar več Sem čakal, vendar zaman

Dobra volja – obvezna oprema pri vzponih za KP

Tako se je na lepo soboto pod nekdanjim gostiščem že zbirala množica kolesarjev. Ker je bil to moj prvi letošnji vzpon, je bilo res lepo videti tolikšno grupo kolesarjev in kolesark na ene mestu.

Kaj treme

Tokratni vzpon je potekal po spremenjeni trasi. veliko bolj razgibani in hitrejši, kot prejšnja leta.Bil je tudi daljši za dobre 3 km. Z krasnimi razgledi po naši Koroški. Štart je minil kot vedno, z razliko, da štarter Kalči letos ni imel na roki mavca Ta hitri so se pognali iz prve, ta drzni pa smo še malo klepetali, tako, da jih je bilo potrebno prav priganjati, da so pričeli z vrtenjem pedal. In smo šli, skupina pred nami se je naglo oddaljevala od nas, ampak koga to moti ?

Bicikel kot del življenja

Narava kot vedno, čudovita…

Prvi del po asfaltu, vendar le do križišča, kjer smo šli tokrat levo in ne desno kot prejšnja leta. Trasa se lepo izravna in nas vodi v hladu dreves z vmesnimi pogledi na Peco in okolico. tukaj so lahko tisti “naspidenani” povečali prednost. Naenkrat ostanem sam pred menoj in za menoj žive duše, ko naenkrat mimo mene brez kompromisno švigne modra osmica   Opa, kaj pa je zdaj to si rečem in poskusim slediti, ampak ne gre, kar hitro se sprijaznim, da je viroza za seboj pač pustila svoj  20 % davek

Osmica Teja, brezkompromisno – iz prve

Ko se ravnica konča se cesta neusmiljeno dvigne, Simon je kasneje rekel da tudi 14 + , ok če Garmin ne laže, tudi on ne In ta klanec je na odprtem in če je zraven še opoldansko sonce, verjemite da ni ravno prijetno. Ampak tudi to nekako “zguramo” …. zdaj sva s Simonom v duetu in se proti vrhu Šteknije, tako zaklepetava, da naju gruča navijačev prav opozori na to in usmeri na pravo pot, ” lej ta dva, a sta sploh na tekmi, sta kot dve babji čenči”  sva še slišala in se zapeljala v gozd. Kjer sledi nekaj km lažjega spusta. Užitek in še enkrat užitek. Tako prispemo do “garaž” katere so nam bolj znane iz smeri Dobrave. Ko si enkrat pri njih si na konju ali če hočete, na Strojni

Klanec, da te zapeče

Zdaj je potrebno iz Parka Kralja Matjaža prigoniti le še do lovske koče Strojna, kjer je cilj, kjer nas čaka druženje in izmenjava komtaktov …   torej sledita le še dva krajša, ampak res krajška kupčka, sotrpin je omenil tri, ampak eden je takšen, da si tega laskavega naziva kratkomalo ne zasluži

Še zadnji odcep pred ciljem

Pa smo na cilju, ker sem prispel med zadnjimi je vzdušje že prav sproščeno. Nič več tistih pregretih in rdeči obrazov. Večina že normalno diha in srka dobroto – prispevek kmetije Žmolak.

Klepet ob kavici

Sedaj je potrebno počakati na rezultate in podelitev priznanj za najboljše. Med tem pa veselo kramljanje in druženje ob pijači in jedači. Ja tokratni kuharici sta se ob šefu strežbe Duliju izredno izkazale. Hitra in prijazna postrežba, tudi kelnerca si zasluži en plosk za gorivo in sindikalne cene pijače.

Odlični kuharici

Podelitev je minila ob “slabem” ozvočenju, čeprav so se tehniki trudili, ampak tokrat žal ni šlo Je šlo pa toliko bolje po “after Strojni” , kjer smo imeli postojanko pri kmetiji Anjžik, kjer nam je gospodinja “same dore r”či na mizo dava”  in kjer smo imeli predstavitev nove Kalčijeve pridobitve. Naj ti služi, vsaj toliko kot meni

Zaključek pri Anjžiku

V daljavi Uršlja gora

Strojna je bila vedno fajn in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Odlična organizacija s strani MTBKoroška, dobra družba, le kaj boljšega bi si še lahko zaželeli na lepo majsko soboto…

Do pisanje z naslednje ture en fajn

biciklistični pozdrav

FOTOGALERIJA

Pred 14- dnevi, ko bi morala biti tura odpeljana je bilo deževno vreme in slabih deset stopinj. Včeraj, ko smo jo odpeljali pa nebo brez oblačka in prijetnih 25 °C . Stanko, organizator ture je že vedel, zakaj izbrati Dan OF in zakaj štartati iz najbolj zavedne slovenske vasi. Tisti, ki smo želeli narediti nekaj več kilometrov, smo se dobili na postaji na Ravnah, odkoder smo štartali  za via Libeliče, ostali so šli z avtomobilom. Skorajda istočasno pa smo prispeli do izhodišča ture, tj. Libelič.

Po kamnolomu do Libelič

Beri naprej »

Piše se osmi februar 2012, žalostno, ker ravno na ta dan “praznujemo” smrt našega “menda”, oh in sploh pesnika Prešerna. In veselo, ker smo se ravno na ta dan odločili izpeljati našo zimsko pravljico na kolesih. Ta glavni na vasi pravijo, da bosta šla sedaj kultura in šport pod en resor, današnja tura je dokaz, da športat na kulturni dan gre…. brez večjih problemov

Čakajoči na štart

Sedaj pa bolj resnim temam. V. Božično novoletna tura napovedana za december 2011 je odpadla. Smo si rekli, da če ni snega, tura izgubi sijaj… in smo čakali in dočakali. Prva pošiljka snega je bila ob pravem času na pravem mestu, mi pa tudi. Odločitev je padla v trenutku, gremo na kulturni dan, ko smo “fraj”. Rečeno storjeno, nekaj je bilo sicer opravičil, vendar vseh nismo upoštevali, preprosto so bila blablabla

Beri naprej »

Visoko pod Peco, na planoti Mitnek se dogaja, letos že dvajsetič po vrsti, Gradovi Kralja Matjaža. Gradovi, ki pa ne pomenijo to v dobesednem pomenu, kajti videti je kup drugih skulptur, ki nas spominjajo na pretekle in aktualne dogodke in tudi tukaj  brez politike ni šlo.

Prihod v deželo Kralja  Matjaža

Mene prostor, kjer se je letos pomerilo 100 + ena ekipa črnograditeljev bolj spominja na Maraton Črna luknja, kjer smo ga prečili, kar dvakrat, prvič ” spočiti” in drugič izmučeni do …. amena

Pa vendar je mravljišče pod Peco kar se da pestro. Dogajanje pa so si ekipe popestrile vsaka po svoje, z obveznim zakuhanim vinom, moštom, pekle so se klobase, kuhal se je golaž, skratka vsega je bilo.

Concordia pod Peco

In kaj vse se je dalo videti od nastalih skulpur iz snega, potapljajočo Concordio  s pobeglim kapitanom, pa kralja Matjaža v par izvedbah, gradove, stolp v Pisi, nasedlega morskega psa, ogromnega pajka, giljotino, Tino Maze, ki ji je bilo še vedno figo mar, kaj si drugi mislijo o njenem spodnjem perilu    …

Tina Maze , not your bussines

Še vedno je čas, da si umetnije iz snega ogledate tudi v živo, vse dokler bodo vremenske razmere dopuščale se lahko oglasite v okrepčevalnici Pri Matjažu, odkoder je čudovit razgled na “gradove” . Če vas pa ne bo preveč zeblo, pa se jih lahko tudi dotaknete in se slikate ob njih za nepozabno fotografijo 20. Gradov Kralja Matjaža.

Galerija fotografij ;  20. Gradovi Kralja Matjaža

Vzpon na našo ” sveto” goro konec sezone, se bo kot kaže prijel. Ko sem še teden dni nazaj bil na Uršlji gori je izgledala kot sredi zime. Ta vikend pa, brez prave sledi o snegu. Snežaki so se stopili, lopate za kidanje so bile pospravljene, pred kočo pa… , ja tudi v kratkih hlačah je bilo videti pohodnike. V dolini pa slika popolnoma drugačna. Snega sicer ni bilo, je bilo pa vse skupaj zavito v meglo. Temperatura pa okoli sedem stopinj celzija.

Pred tednom dni pred kočo

In dva dni nazaj, ko je bila predaja štafete

Beri naprej »

Že nekaj časa sem se želel odpeljati po  najdaljši kolesarski stezi v naši bližini. Današnji dan je bil kot nalašč za prijetno turo od Otiškega vrha, preko Slovenj Gradca do Mislinje, do koder seže kolesarska steza.

Pričetek kolesarske steze v Otiškem vrhu

Za štart sem se odločil v Otiškem vrhu, če bi stezo želel odpeljati par mesecev prej, bi moral štartati v Šentjanžu, vendar je v teh mesecih lovka kolesarske steze postala še nekoliko daljša. Seveda nam v prid – kolesarjem

Ob magistalki do Šentjanža

Če se boste odločili odpeljati po stezi, vam za izhodišče priporočam Otiški vrh, bolj natančno parkirišče pri gostilni Begant. Do kolesarske steze imate tako dobrih 150 m in se s cesto srečate le takrat, ko to prečkate, sicer pa vse do Mislinje po kolesarski stezi.

Do Šentjanža se boste peljali tik ob magistralki, tam pa na tračnice, ki jih ni več. Se pravi po trasi nekdanje železnice do Slovenj Gradca. Nedaleč od Bukovske vasi pa prva in edina črna pika na tej trasi. Počivališče oz. postojanka imenovana po bližnjem zaselku Jedrt je prazna.

Postojanka Jedrt, za podreti

Postavljena sta avtomata za tople napitke in hladne pijače. Vendar zanemarjena, mislim ,da sta bila nazadnje napolnjena prav ob otvoritvi kolesarske poti. Slabi obeti si mislim in se  od glavne ceste  umaknemo  v hlad reke Mislinje. V tem času ne ravno posrečeno v poletnem času pa zlata vredno.

Po trasi nekdanje železnice do Slovenj Gradca

Od izhodišča ture in do Mislinje je vseskozi prisotno vzpenjanje. Ni to očem vidno, občuti pa se, ko pričnemo z menjanjem na manjši verižnik, ampak ni panike. Tukaj se ne vozi na čas, pa tudi dosti previden je treba biti, saj je vseskozi dosti sprehajalcev, kolesarjev, gobarjev   …

Počivališče pred vhodom v Mesto miru

Ko prispemo do Slovenj Gradca pa pozor, kakšnih 50 metrov preden se bomo zapeljali prek mostu, zdaj kolesarskega,  je počivališče in ob njem tabla, kako se najhitreje ” losat” Slovenj Gradca, oz. po domače, kako ga obvoziti po kolesarski stezi. Sam sem bil sprva v dvomih, če se bom znašel , ampak ni panike, vsaj zaenkrat še ne. Talne označbe so vidne in te zapeljejo kamor želiš.

ZEMLJEVID PREČENJA SLOVENJ GRADCA

Preko, več kot sto let starega mostu

Mimo avtobusne postaje po kolesarski stezi

Tokrat gremo kot že rečeno čez most,  prečkamo križišče in se spustimo ob nekdanjem Preventovem parkirišču do naslednjega križišča. Zelena luč, al pa rdeča, če v bližini ni policajev in že se peljemo tik ob avtobusni postaji.

Po Kopališki ulici mimo letnega bazena

Ob Merkatorju, Lidlu in Merkurju do zadnjega semaforja

Sledimo talnim označbam, kjer prispemo na Kopališko ulico, se zapeljemo čez manjši mostiček in ob letnem bazenu po peš/kolesarski stezi mimo Merkatorja, trgovine Lidl pod bencinsko črpalko mimo Merkurja do zadnjega semaforiziranega križišča. Ko se otresemo še tega, smo na konju, oziroma na kolesarski stezi, katero ne bomo zapustili vse do Mislinje.

Še zadnji semafor pred Mislinjo

Po Savinjski, pardon Mislinjski dolini

Ko se peljemo proti Šmartnem na trenutke lahko pomislimo, da smo nekje v Savinjski dolini, sledi hmelja so namreč levo in desno. O samem prihodu v Šmartno pa lično počivališče s pitnikom in majhno hišico, katera je odprta v poletnem času. Ob njej pa avtomat za pijače, kateri deluje.

Postajališče v Šmartnem

Ne pustimo se motiti in gremo naprej proti Tomaški  in Turiški vasi. Ne vem zakaj , ampak s tema vasema sem imel vedno probleme Katera je prava.

Največji in najdražji projekt na trasi kolesarske steze

Med Turiško vasjo  in Mislinjsko Dobravo pa podvoz pod glavno cesto Slovenj Gradec – Velenje. Dolgo je bil ta prehod trn v peti za kolesarje, prometnica, ki je zelo obremenjena je potrebovala varen prehod in zgodilo se je , mesec dni nazaj je bila otvoritev prehoda – podvoza. Vse pohvale investitorjem projekta. Zdaj do Mislinje ni več daleč.

Šen

Vse za kolesarje, kolesarski most pred Mislinjo

Ob kolesarski stezi naletimo še na manjši ribnik z vodometi, nedaleč stran je še en večji kolesarski most in cilj je pred nami.

Mislinja in picerija Vagon v slučaju, da ste pokurili vse preveč kalorij in da jih v dosti hitrem času nadoknadite Tukaj pa se kolesarska steza tudi konča. Govorilo se je sicer, da naj bi kolesarsko pot do Velenja speljali še naprej po nekdanji železniški progi , verjamem, da je to izvedljivo in da bi bil ta del trase eden lepših v Sloveniji s predori in v čudovito okolico ” hude luknje” .

Če bi vzeli enosmerno … tako pa 

Nazaj bi lahko šli tudi z avtobusom ampak, keer smo vzeli povratno vozovnico, se bo potrebno spustiti proti izhodišču nazaj. Kilometrov, bo zato nekoliko več, v eno stran se jih je nabralo nekaj malega čez 22 , dvignili pa smo se za 235 višinskih metrov, za to pa smo potrebovali dobro uro. Pravi družinski izlet vam bo nesel eno popoldne ali pa dopoldne, kakor želite.

Vendar v poletnem času, saj so zdaj temperature neprimerne za družinska potepanja, še posebej  v prisojnem delu trase. Vam pa zagotavljam, da boste na poti uživali, počivališč je dovolj, sama trasa pa je primerna skoraj za vsakogar, pogoj je le, da ste lastnik bicikla

Upam, da bom lahko v kratkem opisal nadaljevanje poti proti Velenju, komaj čakam

Biciklistični pozdrav

Prva sobota v mesecu septembru je že nekaj let rezervirana za naj množično kolesarsko prireditev na Koroškem. Krejanov memorial je bil na sporedu že enajstič, tokrat lahko spet pišemo o rekordni udeležbi. V napovedniku prireditve je bilo omenjeno, da tristoti prijavljeni prejme smuči, hmm kakšno naključje, ko pa je organizator ravno ASK Fužinar   V glavnem, po pravici povedano smo ob tem samo zmajevali z glavo, ampak bilo nas je 300 in  še sedem povrhu.

Krejanov memorial se prične v najbližnjem kafiču , tudi konča se tam ..

Prevalje je na ta dan spet dihalo s kolesarji. Vreme pa, kot bi ga naročili, ravno pravšnje za kolesarjenje.

Beri naprej »

Maraton s tradicijo, bi lahko dejali za kolesarski maraton, ki se odvijal minulo nedeljo v Radencih.  Tokrat smo kolesarji dodali piko na i 31. maratonu po vrsti. Bo kr držalo, da so tukaj doma skromni, vendar veseli in gostoljubni ljudje. Takšen pa je bil tudi maraton.

Samo za kolesarje

V boksih, neučakani ??

Beri naprej »

Hmm , malo smešno se sliši, ampak drugega primernega imena se preprosto nisem spomnil

Koroški Triglav zato , ker v enem zamahu premagaš tri vrhove v naši okolici. Gledano iz smeri J – S ,  tj. ; Šišernikovi travniki pod Uršljo goro, Sv.Nežo in na koncu Strojno.  Kako to izgleda pa v krajšem opisu.

Beri naprej »

Dolgo so me že kolegi preganjali, da je treba te kremne rezine okusiti, saj so tako veeelike in slastne, da bi bil greh to izpustiti. Pa smo se zmenili, na hitro. Včeraj sem poklical kolega , a greva ? Jasno da , ura je bila določena , zvečer pa še sms da nas bo kar pet. Super sem si dejal.

Smo se hoteli slikat v vodi pa je bila premrzla

Vreme je bilo pravšnje, za začetek sonce, v Železni Kapli nas je za deset minut namočilo, potem pa spet brez kapljic naprej.  Štartali smo na tradicionalni izhodiščni točki za ture po Avstriji, Holmecu. Smer pa Šmihel, Žitara vas, Železna Kapla, Jezersko, Planšarsko jezero.

Beri naprej »